Izpostavljeno na ASCO GU 2021
Dve po njegovem mnenju pomembnejši raziskavi s področja raka urotelija in ledvic z letošnjega ASCA GU je predstavil prof. Robert Dreicer, pridruženi direktor za klinične raziskave in namestnik direktorja na Centru za zdravljenje raka Univerze v Virginiji in vodja onkološkega oddelka ter eden od direktorjev na Paul Mellon Urologic Institute. Dodal je ključno sporočilo, ki ga v klinični praksi ne gre zanemariti.
Covid in vpliv na proces koagulacije
Vpliv covida na proces koagulacije poteka preko več mehanizmov, posrednih in neposrednih, razlaga spec. kardiologije in vaskularne ter interne medicine dr. Nina Vene Klun, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Pojasni, kako se tveganje za krvne strdke po preboleli okužbi razlikuje med bolniki glede na potek bolezni.
Prve slovenske smernice pred vrati
Smernice za obravnavo bolnikov z odpovedjo prebavil oz. njeno najbolj razširjeno obliko, sindromom kratkega črevesa, so tik pred objavo. Vodja ambulante za klinično prehrano na OI Ljubljana izr. prof. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., ki je smernice pripravila skupaj s kolegi gastroenterologi in abdominalnimi kirurgi, je predstavila njihove ključne poudarke.
Od odpovedi (nazaj) do insuficience
Terapijo s totalno parenteralno prehrano trenutno prejema 100 slovenskih bolnikov z odpovedjo prebavil, več kot polovica jih ima diagnozo sindroma kratkega črevesa. Predstojnik KO za gastroenterologijo na UKC Ljubljana prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., je povedal, da celostni pristop in inovativne terapevtske možnosti zmanjšujejo ali pri nekaterih celo ukinjajo potrebo po parenteralnem nadomeščanju.
Personalizirana medicina je realnost dobre klinične prakse v onkologiji
Pri zdravljenju rakavih bolezni se odloča na podlagi lastnosti tumorja, kamor spada tudi določitev genskih mutacij, in na osnovi lastnosti posameznega bolnika. Kako je genetsko testiranje vpeto v klinično prakso pri obravnavi rakavih bolezni, razlaga internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., iz OI Ljubljana.
Koliko bolnikov je umrlo brez diagnoze?
Točne številke, koliko bolnikov s krvnimi rakavimi boleznimi je letos ostalo neprepoznanih, še niso znane, hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., pa pritrjuje, da je bolnikov manj kot v preteklih letih. Povsem možno je, da so pri hitro napredujočih boleznih bolniki tudi umrli, ne da bi jim bila postavljena prava diagnoza, pri počasneje napredujočih pa utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.
Kaj prinaša novo zdravljenje v klinično prakso?
Učinkovitost zdravljenja z alogenimi mezenhimskimi matičnimi celicami je dokazano s kliničnimi študijami. Gre za registrirano in predpripravljeno zdravilo, ki ima še eno pomembno prednost - je manj agresivno in ne ogroža mišice zapiralke. Letos so s tem zdravilom začeli zdraviti tudi na KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, prve izkušnje in pričakovanja nam je zaupal specialist abdominalne kirurgije doc. dr. Gregor Norčič, dr. med.
Upanje za dolgoročno učinkovitost polagajo v matične celice
Bolniki s Crohnovo boleznijo, ki imajo perianalne fistule, veljajo za najbolj ogrožene. Zdravljenje z biološkimi zdravili ni optimalno, zacelitev fistul se doseže v največ 50 %, poleg tega se fistule pogosto (v skoraj 70 %) ponovijo. Upanje, da bodo dosegli zacelitev fistul, ki se ne bodo ponovile, polagajo v zdravljenje z (alogenimi) mezenhimskimi matičnimi celicami, pravi specialistka gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Med nespecifičnimi znaki tudi slabo počutje, slabost in utrujenost
V Sloveniji in Evropi si strokovnjaki prizadevajo za eliminacijo okužbe z virusom hepatitisa C, pri čemer smo v Sloveniji zelo uspešni. Na okužbo je treba pomisliti in opraviti presejalno testiranje tudi pri bolnikih z nekaterimi dalj časa trajajočimi nespecifičnimi simptomi, pravi prim. Simona Repar Bornšek, dr. med.
Brez pregleda pri specialistu tudi nekateri bolniki z napotnico zelo hitro
S kakšnimi težavami se pri delu v času epidemije soočajo specialisti družinske medicine, je spregovorila prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Kot eno pomembnejših težav je izpostavila otežen dostop do nekaterih specialistov, tudi kadar gre za bolnike, ki jih na sekundarno/terciarno raven napotijo z zelo hitro napotnico.
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici?
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici ob sumu na spondiloartritis, da gre optimalno čez triažni sistem, razlaga spec. revmatologije doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom dajmo vedeti, da smo jim na razpolago
Po spomladanskem preklicu epidemije so v SB Slovenj Gradec sprejeli veliko bolnikov s poslabšanjem srčnega popuščanja. »Svoje bolnike moramo zdaj še glasneje opominjati, naj nas ob vsakem poslabšanju pokličejo in naj zaradi strahu pred okužbo nikar ne opuščajo terapije,« poudarja specialistka interne medicine prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med.
Na katero bolezen pomisliti ob izjemno obsežnih podplutbah?
Kdaj pomisliti na pridobljeno motnjo strjevanja krvi, pridobljeno hemofilijo, in kako usodne so lahko posledice neustrezne diagnoze, razlaga spec. hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo iz UKC Ljubljana.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Tumor agnostično raziskovanje in zdravljenje
Tumor agnostični pristop je nov pristop v obravnavi malignih bolezni, pri katerem je pri odločitvi o zdravljenju genomski zapis nad histološko sliko. Gre za pomemben korak naprej v personalizirani medicini, pravi doc. dr. Erika Matos, dr. med., z OI Ljubljana. Razložila je, kaj ta pristop pomeni in katera so prva odobrena onkološka zdravila s tumor agnostično indikacijo.
Bolezni, stanja in simptomi povezani s pomanjkanjem folne kisline
Kdo vse ima povečane potrebe? Ob katerih boleznih in ob zdravljenju s katerimi zdravili je pomanjkanje bolj verjetno? Ter kakšni so najpogostejši simptomi pomanjkanja folne kisline pojasnjuje spec. družinske medicine Mihaela Strgar-Hladnik, dr. med., iz Zdravstvenega doma Ljubljana.
Personalizirana medicina – danes
Po dogodku Dobrodošli v prihodnosti se bolj zavedamo, kakšne so možnosti, ki jih množica podatkov in uporaba umetne inteligence ponujata medicini sedanjosti in prihodnosti. Nekaj primerov so pokazali tudi doc. dr. Marinka Žitnik, prof. dr. Jure Leskovec in doc. dr. Marko Pokorn, dr. med.
Novo profilaktično zdravljenje težjih oblik migrene
Čeprav gre za ljudi, se zdi, da so pomembne samo številke. Več deset milijard evrov na leto izgubi evropsko gospodarstvo zaradi migrene, je povedal asist. dr. Andrej Fabjan, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP imajo potencial za zmanjšanje tega bremena.
Aktualna revija
