Označevalec, ki napove tveganje za težek potek covida-19
Ali se lahko med bolniki, ki prebolevajo covid-19, prepozna tiste, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni in huda poslabšanja? Specialist interne medicine in infektologije prof. Evangelos Giamarellos-Bourboulis, pravi, da lahko. V videu pove, pri katerih bolnikih je smiselno opraviti kateri test, in kako glede na rezultate obravnavati bolnika.
Zdravljenje in sodelovanje z bolnikom
Vsi bolniki z astmo so izpostavljeni tveganju za hudo poslabšanje. V videu poleg standardnih vprašanj za urejenost astme prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., iz ambulante družinske medicine Galenia, predstavi še sodobnejši vprašalnik, ki ga je izdala mednarodna skupina International Primary Care Respiratory Group, in je na voljo tudi v slovenščini.
Rak prostate
Specialist urologije Borut Gubina, dr. med., je pripravil podroben pregled letošnjega kongresa EAU. V videu o raku prostate je predstavil študijo IMPACT, zakaj in kako zmanjšati diagnostiko in zdravljenje, vlogo genomskih markerjev, novosti pri biopsiji, biokemični recidiv po radikalni prostatektomiji in kaj je novega na področju presejanja.
ASCO 2021 in rak prostate: izpostavljeni rezultati
Dodatek abiraterona k zdravljenju z odtegnitvijo androgenov in standardnemu zdravljenju z docetakselom je statistično značilno izboljšal izide zdravljenja pri bolnikih z novoodkritim rHORP ob minimalni dodatni kratkoročni toksičnosti. Podrobnosti prelomne raziskave faze III PEACE-1 je strnila specialistka internistične onkologije dr. Mojca Humar, dr. med., iz SB Nova Gorica.
Za sladkorno boleznijo je lahko skrit tudi rak trebušne slinavke
Rak trebušne slinavke lahko ostaja skrit za novo diagnosticirano sladkorno boleznijo ali akutnim pankreatitisom, sum nanj lahko zbudi tudi pojav venske tromboze, opozarja prim. Zdenko Kikec, dr. med., iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec. Specialist interne medicine je predstavil razloge za velikokrat predolgo pot do diagnoze.
Pogosto neprepoznan, a pomemben vzrok srčnega popuščanja
Transtiretinska amiloidna kardiomiopatija napreduje počasi, a dela nepopravljivo škodo. Prej ko postavimo diagnozo, prej bomo lahko bolnika začeli zdraviti in boljša bo uspešnost zdravljenja, poudarja doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med. Pri katerih bolnikih s srčnim popuščanjem pomisliti na to bolezen?
Izzivi zdravljenja HR+/HER2- metastatskega raka dojk
V dobi hitrega naraščanja terapevtskih možnosti so cilji zdravljenja metastatske bolezni najbolj optimalni takrat, ko je algoritem zdravljenja prilagojen vsakemu posameznemu bolniku. Katera stanja in zapleti lahko otežijo pot do cilja, v prispevku predstavlja Marina Čakš, dr. med., iz UKC Maribor.
Ključni poudarki priporočil ACC
Ameriško združenje za kardiologijo (ACC) je februarja letos izdalo priporočila za obravnavo srčnega popuščanja z zmanjšanim iztisnim deležem in postavilo temelje evropskim smernicam. O pravočasnem uvajanju najsodobnejših možnosti, tj. ARNI in zaviralcev SGLT2, pa tudi o odločilni vlogi ustrezne titracije, je spregovoril dr. Andraž Cerar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Dva vidika obravnave srčnega popuščanja
Kako so nova spoznanja obravnave srčnega popuščanja z okrnjenim iztisnim deležem uporabna v ambulantah družinske medicine in kako v diabetoloških ambulantah? Komentar sta prispevala prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. druž. medicine iz ZD Trebnje in dr. Mitja Krajnc, dr. med., spec. interne medicine iz UKC Maribor.
Pri več kot polovici bolnikov bolezen odkrijemo naključno
Pregled krvne slike je zelo pomemben in pogosto prvi, ki razkrije kronično mieloično levkemijo, poudarja specialistka hematologije in interne ter intenzivne medicine Karla Rener, dr. med. Predstavila je ključne podatke o tej bolezni in spomnila na pomembnost izvajanja preiskave krvi, ki lahko marsikaj razkrije o zdravstvenem stanju bolnika.
V bližnji prihodnosti bomo stopili korak naprej
»Ne moremo biti zadovoljni s 30 do 40 odstotki urejenih bolnikov po miokardnem infarktu,« opozarja spec. interne medicine in spec. kardiologije asist. dr. Dragan Kovačić, dr. med., predstojnik oddelka za kardiologijo SB Celje, ki pa je optimističen glede prihajajočih novosti.
Izzivi pri stopnjevanju zdravljenja v ambulanti družinske medicine
Kje so še možnosti za izboljšavo pri uvajanju in kombiniranju antihiperglikemikov pri sladkorni bolezni tipa 2, razlaga diabetolog doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., z KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Svetuje tudi, kako pogumnejše stopnjevati zdravljenje in kdaj lahko kakšno zdravilo tudi ukinemo.
Prelomnice zadnjih let
Kaj je omogočilo postavitev sodobnih ciljev zdravljenja Crohnove bolezni, kako se korenito spreminjajo klasični algoritmi zdravljenja in kako slovenski register za KVČB pomaga naslavljati tudi kadrovske stiske, je v prispevku pojasnil spec. gastroenterologije doc. dr. David Drobne, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Zdravljenje bolezni, ki jih bolniki s hemofilijo nekoč niso poznali
Kako se je vzpostavila obravnava kardiovaskularnih bolezni, avtoimunih bolezni, diabetesa in raka pri bolnikih s hemofilijo in kako so pri njih lani uspešno izvedli približno 100 velikih ortopedskih operacij, razlaga spec. hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
S sodobno tehnologijo do še boljše profilakse
Kako z nekaj meritvami in moderno tehnologijo za vsakega bolnika posebej izračunati najustreznejšo profilakso glede na njegove potrebe, pripoveduje spec. pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Novosti v preprečevanju RhD senzibilizacije
Na področju preverjanja prisotnosti RhD antigenov je nekaj novosti, ki jih predstavlja specialistka ginekologije in porodništva doc. dr. Tanja Premru Sršen, dr. med. Pojasnila je tudi, kako poteka obravnava nosečnic, če je pri plodu večje tveganje za hemolizo eritrocitov.
Antenatalna genotipizacija in ciljana imunoprofilaksa RhD
Antenatalna genotipizacija in ciljana zaščita RhD-negativnih nosečnic z imunoglobulini anti-D: kaj so pokazale dvoletne izkušnje v klinični praksi in kakšna je zanesljivost antenatalne genotipizacije, razlaga specialistka transfuziologije prim. Irena Bricl, dr. med., iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana.
Aktualna revija
