Z analizo humanega mikrobioma do vzrokov bolezni
Črevesna mikrobiota vpliva na številna avtoimunska in rakava obolenja, na debelost in na vrsto presnovnih ter nevroloških bolezni. Prof. dr. Blaž Stres z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani z interdisciplinarno skupino išče nove načine njihovega odkrivanja in raziskovanja njihovega izvora.
Kako razlikovati RSV od drugih bolezni?
Kako v covidnih časih, ko veliko posvetov med bolniki in njihovimi starši ter zdravniki poteka po telefonu in elektronski pošti, prepoznati zaplete respiratornih obolenj, odgovarja specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med. Med drugim pojasni, kateri znaki zahtevajo pozornost in predstavi zanimivo prakso iz tujine.
Razblinjamo zmote o covidu-19
Mite o covidu-19 in o obsežnih stranskih učinkih zdravil, protitelesih, cepljenju, nosečnosti, povezavi s sladkorno boleznijo tipa 1 pri otrocih, uporabnosti prehranskih dodatkov in še čem smo razblinili s specialistko infektologinjo dr. Nino Kmet Grasselli, dr. med., s KO za infektologijo UKC Ljubljana.
Kaj si lahko obetamo od prihajajočih novosti?
Pri 10 odstotkih bolnikov s kronično ledvično boleznijo anemije do zdaj nismo uspešno obvladovali. Najzahtevnejših vzrok neustreznega odziva na zdravljenje predstavljajo vnetja. S katerimi novimi pristopi bomo pri teh bolnikih uspešnejši? Pojasnjuje asist. Barbara Vajdič Trampuž, dr. med., specialistka nefrologije iz UKC Ljubljana.
Kaj še lahko naredimo za boljšo kakovost življenja bolnikov?
»Kot terapevtu mi slaba kakovost življenja bolnikov predstavlja veliko breme, ki ga moramo multidisciplinarno in aktivno naslavljati,« poudarja Dimitrij Klančič, dr. med., spec. interne medicine iz oddelka za nefrologijo SB Nova Gorica. Nezdravljena ali neustrezno zdravljena anemija pri kronični ledvični bolezni (KLB) je eno takšnih bremen.
Bojim se, da bomo Slovenci dobili svojo različico covida
Katera zdravila se trenutno uporabljajo za zdravljenje covida, zakaj bi bilo treba razmisliti o izogibanju enemu zdravilu in katero zdravilo bi morali uporabljati tudi v navadnih hospitalnih oddelkih in ne le na intenzivnih, razlaga specialist pnevmolog izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
Kako upočasnjujemo napredovalo Parkinsonovo bolezen?
Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., je opisal uveljavljene in nove možnosti kontinuirane dopaminergične stimulacije, ki jih bolnikom lahko ponudimo ob napredovali Parkinsonovi bolezni. Razčlenil je izzive splošnih nevrologov in tudi specialistov družinske medicine, ki v tem procesu sodelujejo.
Sočasni presežek kilogramov in pomanjkanje funkcionalne mase
Kako poteka prehranska podpora onkoloških bolnikov v edini ambulanti za klinično prehrano na sekundarnem nivoju? Njena vodja, Renata Hribar, dr. med., in klinična dietetičarka dr. Irena Hren iz SB Novo mesto sta predstavili primer dobre prakse, ki dviga nivo znanja o klinični prehrani med strokovno javnostjo v jugovzhodni regiji.
Zaradi opuščanja zdravljenja poslabšanje udari nazaj
Kaj so največje težave pri zdravljenju hiperholesterolomije in kako jih premagati, razlaga prim. Matija Cevc, dr. med., z UKC Ljubljana. Opozoril je tudi, da imajo nekateri povišan holesterol že od otroštva in taki posamezniki so še posebej ogroženi.
Covid in otroci: hospitaliziranih več kot 200 otrok. Kaj pa cepljenje?
Kaj kažejo klinične izkušnje o covidu-19 pri otrocih? Delta res huje prizadene otroke, kot so jih prvi sevi? Odgovore na to in vse, kar je treba vedeti o cepljenju otrok in mladostnikov, ponuja specialistka pediatrije dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Prelomno leto za kronično ledvično bolezen
Letošnje leto je prineslo pomembno novost v zdravljenju nediabetične kronične ledvične bolezni. Odobren je bil prvi zaviralec SGLT2, ki bolnike poleg ledvic ščiti tudi pred srčnimi zapleti. Izr. prof. dr. Andreja Marn Pernat, dr. med., s KO za nefrologijo, z UKC Ljubljana, predstavi mehanizem delovanja dapagliflozina, njegove učinke in katerim bolnikom ga lahko predpišemo.
Izboljšanje komunikacije med družinskim zdravnikom in nefrologom
S sistemskim izboljšanjem komunikacije med družinskim zdravnikom in nefrologom bi v nekaterih primerih lahko že na primarnem nivoju pomagali urediti zdravljenje hiperkaliemije in drugih elektrolitnih motenj, da napotitev v urgentno službo ne bi bila potrebna, pravi prof. dr. Jernej Pajek, dr. med. Za zdravljenje hiperkaliemije je na voljo novo zdravilo. Kaj prinaša v klinično prakso?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Raziskava, ki spreminja obravnavo bolnikov s covidom-19
Vlogo zaviralca interlevkina 1 pri zdravljenju bolnikov s tveganjem za težji potek covida-19 pojasnjuje specialist interne medicine in infektologije profesor Evangelos Giamarellos-Bourboulis. Zdravilo je pri agenciji EMA v procesu presojanja za odobritev dovoljenja za promet, osnova za podano vlogo pa so po besedah profesorja izjemni podatki klinične raziskave faze III.
O najbolj agresivnem fenotipu Crohnove bolezni
Perianalne fistule se pojavljajo pri eni od treh oblik Crohnove bolezni. Kako se postavi diagnoza, kako vodi bolnika in kakšna je njegova pot v nadaljnji obravnavi, pojasnjuje specialistka gastroeneterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo Interne klinike UKC Ljubljana.
Krog podhranjenosti ogroža zdravje in zdravljenje
Prehranska podpora pri bolnikih z rakavo boleznijo pozitivno vpliva na zdravljenje in zdravje bolnika. Presnovne spremembe se pojavijo že veliko prej, preden so fenotipsko vidne, zato je pomembno, da se prehransko ogroženost pravočasno prepozna in ustrezno obravnava, pravi specialistka klinične dietetike Denis Mlakar Mastnak iz Onkološkega Inštituta Ljubljana.
Takšnih uspehov si želimo tudi na drugih področjih
Kronična mieloična levkemija je doživela izjemen preskok v uspešnosti zdravljenja, zdaj se napori usmerjajo v individualizacijo terapije in zmanjševanje dolgoročnih neželenih učinkov zdravljenja. Pomembno vlogo pri dosežkih so odigrali tudi specialisti družinske medicine, je prispevek kolegov pohvalila specialistka hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med.
Blaga trombocitoza je lahko znanilec mielofibroze
Kako doseči, da mielofibroza bolnikom pomembno ne skrajša življenja in kako ohraniti njegovo kakovost? Specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., poleg sodobnih možnosti zdravljenja, ki to omogočajo, opozarja tudi na pomen pravočasne prepoznave. Že nekatere blage spremembe v krvni sliki namreč zahtevajo napotitev k hematologu.
Označevalec, ki napove tveganje za težek potek covida-19
Ali se lahko med bolniki, ki prebolevajo covid-19, prepozna tiste, ki imajo večje tveganje za težji potek bolezni in huda poslabšanja? Specialist interne medicine in infektologije prof. Evangelos Giamarellos-Bourboulis, pravi, da lahko. V videu pove, pri katerih bolnikih je smiselno opraviti kateri test, in kako glede na rezultate obravnavati bolnika.
Aktualna revija
