Dobrodošle novosti pri preprečevanju okužb z RSV
Je letošnja sezona respiratornega sincicijskega virusa (RSV) kako drugačna? Kako uspešni smo v Sloveniji pri preprečevanju in obvladovanju okužb z RSV pri najbolj ranljivih? Katere novosti v preventivi so še posebej dobrodošle? Odgovarja asist. Tatjana Mrvič, dr. med., spec. infektologije in pediatrije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Izkoristimo zgodnji čas po dogodku, ko je bolnik motiviran
Kako naj družinski zdravnik bolnika po miokardnem infarktu vodi skozi nujne spremembe življenjskih navad in poskrbi za adherenco zdravljenja? Strah pred invalidnostjo in smrtjo prebolevnike aktivira, a žal ne za dolgo. Svoje izkušnje pri doseganju dolgoročnih ciljev je delila Alenka Simonič, dr. med., spec. družinske medicine iz Ambulante splošne medicine Ormož.
Zaradi novejših zdravil je operativnih posegov vse manj
Prihodnost zdravljenja ulceroznega kolitisa je spodbudna, pravi dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Optimizem poraja zlasti prihod novih bioloških zdravil in malih molekul. Ti naj bi skupaj z obstoječimi kovencionalnimi in naprednimi terapijami zmanjšale neželene učinke, neodzivnost na zdravljenje in zaplete.
Breme zdravljenja težje od strahu pred boleznijo?
Kakšna je vloga družinskega zdravnika pri spodbujanju adherence bolnic z rakom dojk, ki dolgoročno prejemajo hormonsko terapijo? Kaj lahko družinski zdravnik ponudi za obvladovanje motečih neželenih učinkov, ki so eden pogostejših razlogov za prekinitev terapije? Doc. dr. Vesna Homar, dr. med., specialistka družinske in urgentne medicine iz ZD Vrhnika je predstavila z dokazi podprte in slovenskim bolnicam dostopne možnosti ukrepanja.
Zastrupitve z analgetiki
Paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila in salicilati so zaradi protibolečinskega, protivnetnega in antipiretičnega delovanja med najbolj pogosto uporabljanimi in relativno varnimi učinkovinami. Preveliko (samo)odmerjanje pa ima lahko toksične učinke. Kakšni so klinični znaki zastrupitve? Zakaj je nujno hitro ukrepanje? Kako poteka zdravljenje? Kakšna so tveganja pri ostarelih? Odgovarja Tanja Varl Turk, dr. med., spec. interne medicine iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo UKC Ljubljana.
Pomen odpredpisovanja zdravil pri bolnikih s komorbidnostmi
Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica razlaga o možnostih deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi. Pri katerih bolnikih pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem postopamo v treh fazah in kako spremljamo bolnika po ukinitvi zdravil?
Podnebna kriza je tudi dermatološki izziv
Prof. dr. Misha Rosenbach, dr. med., spec. dermatovenerologije in revmatologije je na kongresu EADV opozoril na vse večjo problematiko podnebnih sprememb, ki svoj odtis puščajo tudi v zdravstvu. Zakaj tudi področje dermatologije nanje še zdaleč ni imuno? Kaj bi o podnebnih spremembah morali vedeti tudi dermatologi?
O bolnikovem zavedanju prognoze in mestu komunikacije v kliničnem delu
Kako sporočamo diagnozo, načrt obravnave in možnost potekov napredovale bolezni? Zakaj raziskati, kako je bolnik razumel pogovor? Odgovore ponujajo izsledki evropskega projekta iLIVE, ki ga predstavlja Urška Lunder, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik o novih nikotinskih izdelkih?
Helena Koprivnikar, dr. med., spec. javnega zdravja z NIJZ razlaga o vse večji razširjenosti uporabe novih tobačnih in nikotinskih izdelkov med različnimi starostnimi skupinami. Pojasnjuje tudi, kakšne so posledice za zdravje, kako učinkoviti so kot pripomočki za opuščanje kajenja in kateri miti se pojavljajo v medijih in javnosti.
Kam usmeriti pogled pri obravnavi ulceroznega kolitisa?
Sodeč po nedavno objavljeni raziskavi naj bi kar tretjina bolnikov z ulceroznim kolitisom v Evropi zaradi t. i. fekalne nuje in strahu pred njo vsaj enkrat tedensko potrebovala plenico ali vložek. Andreja Ocepek, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Interne klinike UKC Maribor, je spregovorila o možnih aktivnostih stroke, ki bi zapolnile vrzeli v obravnavi.
Pomanjkanje vitamina D kot epidemija
Pomen zadostne preskrbe z vitaminom D še ni dovolj prepoznan. Kakšno je stanje v Sloveniji in katera tveganja predstavlja njegovo pomanjkanje? O najbolj ogroženih skupinah, vitaminu D in debelosti, definiciji pomanjkanja ter pripravi slovenskih smernic je spregovorila prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., spec. interne medicine iz Sanatorija MD Medicina.
Kako je s HIV/aidsom pri nas in v svetu?
Je okužba s HIV še vedno tabu tema? Prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., spec. infektologije in interne medicine z UKC Ljubljana je spregovoril o možnostih zdravljenja, zaščiti pred in po izpostavitvi okužbi ter strategiji 95-95-95. Razlaga o problematiki pozno odkritih oseb, stigmi v današnjih časih in opozarja, da nezaznavnost virusa pomeni neprenosljivost.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
Čeprav živimo v času na izsledkih temelječe medicine, lahko na izid zdravljenja v veliki meri vplivamo tudi s terapevtskim odnosom, ki ga z bolnikom zgradimo ob upoštevanju njegovih edinstvenih značilnosti. O fenomenu učinka placebo in negativnega dvojnika, učinka nocebo, razlaga prof. dr. Maja Bresjanac, dr. med. z Inštituta za patofiziologijo Medicinske fakultete UL.
Kaj bolnika z napredovalo Parkinsonovo boleznijo najbolj bremeni?
Napredovala Parkinsonova bolezen se manifestira z raznolikimi simptomi in znaki, zato moramo pri obravnavi izhajati iz tistih, ki so bolniku najbolj problematični. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana je povzela načela ustrezne komunikacije in prednosti individualizacije zdravljenja.
Zdravljenje imamo, bolnikov še ne
Zdravljenje pomanjkanja AADC, sicer redke bolezni, je možno z gensko terapijo, a pri nas bolnikov, ki bi jo potrebovali, še nismo našli. Kako diagnosticirati bolezen, ki se skriva za množico nespecifičnih simptomov? Kateri so izzivi pri obravnavi bolnikov? Odgovore je strnila Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije, s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Ugled zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi
Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana, je spregovorila o ugledu zdravniškega poklica v javnomnenjskih raziskavah in praksi. Razmišlja pa tudi o strategijah za obvladovanje negativne medijske komunikacije, o nesoglasjih, ki bi morala ostati za zaprtimi vrati ter odzivih stroke ob domnevnih ali potrjenih zdravniških napakah.
Kljub poenostavitvam izzivi pri zdravljenju ostajajo
Antikoagulacijsko zdravljenje je v zadnjem desetletju pomembno napredovalo, pri kompleksnejših bolnikih pa se še vedno soočamo z omejitvami. Marko Miklič, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana prepoznava družinsko medicino kot pomemben del te zgodbe, ki bi v prihodnje lahko imel še vidnejšo vlogo.
Gaucherjeva bolezen včeraj, danes in jutri
Za bolnike z redkimi boleznimi je v Sloveniji odlično poskrbljeno. Na voljo imajo praktično vse, kar obstaja. Ob dnevu redkih bolezni se o tem premalo govori, veliko pa je negodovanja, ki je pogosto neupravičeno, je kritičen prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana, ki pri nas skrbi za bolnike z Gaucherjevo boleznijo.
Možnosti odpredpisovanja zaviralcev protonske črpalke
Zaviralci protonske črpalke so zelo učinkovita in varna zdravila, a so dostikrat predpisana neskladno s smernicami, brez veljavne indikacije in za predolga obdobja. Kako pogosto bi jih bilo mogoče odpredpisati ali znižati odmerek? Kakšni so vzorci uporabe pri slovenskih bolnikih? Raziskavo in presenetljive izsledke predstavlja doc. dr. Lea Knez, mag. farm., spec. klin. farm. s Klinike Golnik.
Aktualna revija
