Imunsko pogojeni neželeni učinki v onkološkem zdravljenju
Klinična slika neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT), ki predstavljajo eden izmed temeljev onkološkega zdravljenja, je raznolika in odvisna od prizadetega organskega sistema. Kako lahko ukrepa družinski zdravnik in kdaj je potrebna hospitalizacija ali obravnava na sekundarnem nivoju?
Alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo
V sodelovanju s Tino Morgan, mag. farm., in prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., je nastala pregledna tabela, kjer so navedeni različni alergenski pripravki za podjezično imunoterapijo. V tabeli smo vključili tudi informacije o tem, katere alergene vsebujejo in navodila za odmerjanje.
Cepljenje proti herpesu zostru
V Sloveniji imamo na voljo dve cepivi, namenjeni preprečevanju herpesa zostra in z njim povezane postherpetične nevralgije. V preglednici, ki je nastala v sodelovanju z NIJZ, je med drugim navedeno komu se posamezno cepivo priporoča, komu cepljenje krije ZZZS in kako dolgo posamezno cepivo nudi zaščito pred okužbo.
Pregled izbranih bioloških zdravil
S katerimi referenčnimi in podobnimi biološkimi zdravili lahko v Sloveniji zdravimo avtoimunske gastroenterološke, revmatološke, dermatološke in oftalmološke bolezni? Izbor neonkoloških bioloških zdravil z mehanizmom delovanja, farmacevtsko obliko ter indikacijami je pripravil izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm.
Ustavimo zlome zaradi osteoporoze
Infografika, ki je nastala pod vodstvom izr. prof. dr. Mojce Jensterle Sever, dr. med., prikazuje načela sodobnega zdravljenja osteoporoze, pomen komunikacije in sodelovanja z bolnikom ter vlogo zdravstvenih delavcev v procesu obravnave bolnika z osteoporozo.
Zakaj bolniki odlašajo?
Strah pred invazivnostjo uvajanja novega zdravljenja in njegovimi morebitnimi zapleti, pa tudi strah pred spremembo življenjskega sloga in preveliko obremenitvijo svojcev. To so najverjetnejši razlogi, zakaj nezanemarljiv delež bolnikov odlaga ali težko sprejme odločitev za kontinuirano zdravljenje. Kako ukrepati?
Kako bolnika prepričamo v dosledno zdravljenje?
Po prebolelem miokardnem infarktu polovica bolnikov v obdobju do dveh let preneha jemati terapijo za zniževanje holesterola LDL. Kako obrniti neugoden trend slabe adherence? V infografiki smo v sodelovanju z Barbaro Zupančič, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice zbrali uporabne nasvete, kako spodbujati k doseganju ciljnih vrednosti zdravljenja.
Pomanjkanje AADC – diferencialna diagnoza
Pomanjkanje AADC (angl. aromatic L-amino acid decarboxylase deficiency, AADCD) je izjemno redka bolezen z raznoliko klinično sliko. Preglednica prikazuje znake in simptome AADC ter vrsto drugih navzven podobnih živčno-mišičnih in nevrometaboličnih bolezni. Preglednico je recenzirala specialistka pediatrije Tanja Loboda, dr. med.
Kako diagnosticirati migreno?
Migreno razdelimo v dva ključna tipa, migreno brez avre in migreno z avro. Kako postavimo diagnozo glede na mednarodno klasifikacijo glavobolov (MKGM-3)? Bolnik lahko izpolnjuje kriterije za več kot en tip ali podtip migrene, v tem primeru se diagnosticira in kodira vse tipe.
Zdravila za zdravljenje ulceroznega kolitisa
Asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, je pripravil seznam zdravil, ki so za zdravljenje ulceroznega kolitisa odobrena v Evropski uniji. Vključil je podatke o njihovem odmerjanju in o pomembnejših možnih neželenih učinkih, ki lahko usmerjajo izbiro zdravljenja.
Diferencialna diagnoza
Izjemno redka nevrotransmiterska bolezen se kaže z raznoliko klinično sliko. Znaki in simptomi se prekrivajo z vrsto drugih živčnomišičnih in nevrometaboličnih bolezni, kar močno oteži in v povprečju za kar štiri leta zakasni postavitev pravilne diagnoze. Za katerimi pogostejšimi boleznimi se lahko skriva ta redka bolezen?
Pregled protimikrobnih zdravil za zdravljenje nekaterih okužb
Predstavljamo izbor najpogostejših protimikrobnih zdravil, ki se uporabljajo za ambulantno ali bolnišnično zdravljenje okužb kože in mehkih tkiv, okužbe sečil, dihal, intraabdominalnih okužb, vnetja dojk in sepsa. Preglednico je recenzirala doc. dr. Mateja Logar, dr. med., spec. infektologije z Infekcijske klinike UKC Ljubljana.
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje še posebej težavno?
Kam usmeriti pozornost pri kompleksnih bolnikih, ki imajo povečano tveganje za trombembolične zaplete in obenem tudi povečano tveganje za krvavitve? Kako zagotoviti, da bo zdravljenje starostnikov s komorbidnostmi varno in učinkovito? Strnili smo ključna sporočila.
Kdaj pomislimo na Gaucherjevo bolezen?
Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi, zgodnejši pojav pa običajno napoveduje težjo obliko bolezni. Ob katerih najpogostejših simptomih pomislimo na bolezen? Vsebino je pripravil prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije z UKC Ljubljana.
Aktualna revija
