Rak trebušne slinavke – kdaj pomisliti nanj?
Kdaj pomisliti na raka trebušne slinavke, katerega breme se povečuje? Kakšni so znaki in dejavniki tveganja? Kam napotiti bolnika z visokim in kam tistega zelo visokim tveganjem? Odgovore je za preglednico nanizal prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Smernice Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji
Število otrok z anafilaksijo še vedno narašča. Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki anafilaskije? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Preglednico z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kdaj pomislimo na Friedreichovo ataksijo?
Klinična slika je pri Friedreichovi ataksiji zelo raznolika, v veliki večini primerov se bolezen izrazi že v otroštvu ali najstniškem obdobju, pravočasno prepoznavanje znakov pa je pomembno za ustrezno interdisciplinarno obravnavo. Na katere nevrološke in nenevrološke simptome moramo biti pozorni? Vsebino je pripravila asist. Tita Butenko, dr. med.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik?
Kdaj se odločimo za preventivno zdravljenje? Katere novejše specifične terapije lahko predpiše specialist družinske medicine? Kaj naj bo cilj preventivnega zdravljenja in kako oceniti njegovo uspešnost? Odgovore smo zbrali v infografiki.
Smernice ESC: Ocena klinične verjetnosti obstruktivne KAB in možne kombinacije zdravljenja angine pektoris
Pri diagnosticiranju kroničnega koronarnega sindroma (KKS) je lahko v pomoč ocena klinične verjetnosti obstruktivne koronarne arterijske bolezni (KAB). Infografika prikazuje način ocenjevanja KAB in priporočila za antianginsko terapijo pri bolnikih s KKS. Vsebino je recenziral asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Aktualni koledar cepljenja otrok
Predstavljamo aktualni koledar cepljenja otrok - kdaj in kako cepiti v prvem in drugem letu starosti, katera so ostala priporočena cepljenja od 6. do 24 (ali 32. tedna), kako poteka cepljenje pred vstopom v šolo in v šolskem obdobju. Vsebino je recenziral Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije in predsednik Sekcije za primarno pediatrijo.
Primerjalna biološka uporabnost tablet z ibuprofenom
Predstavljamo raziskavo, ki kaže, kako se spreminja plazemski profil za farmacevtsko obliko ibuprofena s takojšnjim in podaljšanim sproščanjem. Kako na profil plazemskih koncentracij vpliva zaužitje s hrano? Podatke komentira prof. dr. Mojca Kerec Kos, mag. farm.
(Pre)poznate narkolepsijo?
Narkolepsija je redka motnja spanja, ki v Evropi prizadene 2 do 5 ljudi na 10.000 prebivalcev. Pogosto se pojavi v mladostni dobi. Gre za kronično bolezen, pri kateri lahko z ustreznim zdravljenjem bistveno zmanjšamo ali povsem odpravimo simptome. Kateri so njeni ključni simptomi in znaki?
Novi načini zdravljenja migrene
"Pri zdravljenju migrene iščemo ravnovesje med učinkom zdravljenja, neželenimi učinki in sočasno uporabljenimi zdravili. Pri tem so meje med akutnim in preventivnim zdravljenjem vse bolj zabrisane, je povedala prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije in pregledno predstavila obe zdravljenji.
Priporočila za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Kakšne so ciljne vrednosti LDL-holesterola glede na oceno ali izračun tveganja SCORE2 oziroma SCORE-OP? Kako pa pri osebah s kronično ledvično boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo ter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Usmeritve sta v preglednici strnila dr. Jerneja Tasič, dr. med., in Kevin Pelicon, dr. med.
Novejše biološke terapije pod drobnogledom
IL-17 in IL-23 sta znana mediatorja v patogenezi luskavice in zato tarča najnovejših zelo učinkovitih terapij za zdravljenje zmerne do hude oblike luskavice. Nabor zaviralcev narašča, čedalje več pa je tudi podatkov o varnosti in učinkovitosti iz resničnega sveta.
Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinskega zdravnika
Kako obravnavati bolnike s sumom na pljučno hipertenzijo v ambulanti družinske medicine? Kako ustrezno napotiti bolnike k specialistu na terciarno obravnavo? Kdaj je potrebno opraviti ultrazvok srca? Algoritem obravnave sta pripravili doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije in asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
