Količina ogljikovih hidratov in dolgoročne spremembe v telesni teži
V nasprotju s količino ogljikovih hidratov imamo bolj konsistentne podatke za vpliv kakovosti in vira ogljikovih hidratov na nadzor telesne teže. Večji vnos polnozrnatih ogljikovih hidratov in prehranskih vlaknin je bil povezan z ugodnim vplivom na spremembo telesne teže, uživanje enostavnih ogljikovih hidratov pa z njenim povečanjem.
Zakaj so jetra barometer metaboličnega zdravja?
Da je pri boleznih metaboličnega spektra pomembno obravnavati tudi zamaščenost jeter, poudarja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Katere bolnike in kdaj presejati za nealkoholno zamaščenost jeter? Kakšni ukrepi so sploh na voljo v obravnavi bolnikov?
Črni humor kot močna obramba
Podoživljanje tragičnih dogodkov in negativnih čustev pacientov zdravnike in medicinske sestre na dolgi rok vodi do nezdravih razvad in odvisnosti, depresivnih motenj, izgorelosti in prezasičenosti. Željko Ćurić, dr. med., spec. psihiatrije, je spregovoril o tabuiziranih vsakodnevnih razbremenitvah in o dolgoročnem pomenu zdravega pogleda na trpljenje drugih.
Zdravljenje MS v času nosečnosti in med dojenjem?
Kaj je znano o zdravljenju recidivne multiple skleroze (MS) z ofatumumabom med nosečnostjo in dojenjem? Predstavljamo nekaj novejših podatkov s srečanja Konzorcija centrov za multiplo sklerozo (ang. Consortium of Multiple Sclerosis Centers) ter Evropskega odbora za zdravljenje in raziskave multiple skleroze (ang. European Committee for Treatment and Research in Multiple Sclerosis (ECTRIMS).
Eno zdravilo, dvojna previdnost
Nosečnost v telesu povzroča spremembe, ki vodijo na spremenjeno farmakokinetiko določenih zdravil in posledično v spremenjeno delovanje. Kako zagotoviti varno zdravljenje nosečnic in zmanjšati (ne)upravičen strah pred posledicami zdravil za plod in otroka? Zbrali smo nekaj najpomembnejših informacij iz medicine in klinične farmacije, ki se lahko na tem področju dragoceno dopolnjujeta.
Kaj naj usmerja obravnavo bolnic s PCOS?
Zakaj naj bi optimalna obravnava žensk s sindromom policističnih jajčnikov (PCOS) nujno vključevala tudi redno spremljanje? Kdo in zakaj naj obravnava bolnice? Odgovore je na Tavčarjevih dnevih nanizala izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
Namigovanja
Namigi niso rezervirani le za posebne situacije, v resnici so del naše vsakdanje komunikacije. Koliko svojih želja ali zahtev v resnici sporočimo neposredno? Kaj storimo, ko nekomu ne smemo izdati skrivnosti, ampak vseeno želimo, da jo oseba nekako »ugane sama«? Namigujemo! Meni najljubša so tista namigovanja, ki jih najdem v knjigah. Spretno napisana knjiga zna namige ustrezno dozirati: ...
Nevrofibromatoza tipa 1: bolezen tisočerih tumorjev
Redka genetska bolezen, ki lahko povzroči nastanek tisočih tumorjev, v večini primerov ne zahteva zdravljenja. Klinične znake nevrofibromatoze tipa 1, potrjevanje bolezni in zdravljenje opisuje Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo UKC Ljubljana.
Nova ocena SŽ-ogroženosti
Ena večjih novosti posodobljenih smernic za zdravljenje srčno-žilne (SŽ) bolezni pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2 (SB2) je nova klasifikacija ogroženosti SCORE2-Diabetes z oceno tveganja. Kako nam lahko olajša orientacijo in odločanje glede intenzivnosti zdravljenja in dodatnih posegov pri preprečevanju aterosklerotične SŽ-bolezni pri osebah SB2?
Globalni vpliv spremenljivih dejavnikov tveganja
Analiza, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da je več kot polovico srčno-žilnih dogodkov in petino vseh smrti pri odraslih mogoče pripisati petim spremenljivim dejavnikom tveganja. Ti rezultati potrjujejo pomen preventivnega delovanja.
AADCD: zdravljenje imamo, bolnikov še ne
Zdravljenje pomanjkanja AADC je možno z gensko terapijo, a pri nas bolnikov, ki bi ga potrebovali, še nismo našli. »Pričakujemo, da bomo s širšim poznavanjem bolezni tudi pri nas odkrili otroka, ki bi mu lahko pomagali v zgodnji fazi,« je prepričana Tanja Loboda, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
H. pylori in preprečevanje raka želodca
Na podlagi zelo prepričljivih dokazov iz literature o zmanjševanju incidence raka želodca smo tudi v Sloveniji populacijsko presejanje in zdravljenje okužb z bakterijo Helicobacter pylori vključili med prednostne naloge. Prof. dr. Bojan Tepeš, dr. med., spec. interne medicine in gastroenterologije iz Diagnostičnega centra Rogaška Slatina, je na kongresu Združenja internistov predstavil novosti.
Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Brez maligne hierarhije
Luka Puzigaća, dr. med., specializant onkologije z radioterapijo, je mednarodno priznan razvijalec videoiger. Njegov srednješolski hobi je prerastel v kariero, ki mu ponuja svobodo, fleksibilnost in še marsikaj, česar v medicini ne najde. 32-letnik, ki se poglobljeno posveča paliativni oskrbi in klinični prehrani, je kritičen do nezdravih odnosov v kliničnem okolju. Rad ima medicino, rad ima tudi ...
Novi točkovnik za odkrivanje jetrne fibroze in napoved neugodnih izidov
S točkovnikom LiverRisk score je mogoče na podlagi starosti, spola in običajnih laboratorijskih izvidov pri bolnikih brez znane jetrne bolezni oceniti prisotnost jetrne fibroze in verjetnost neugodnih izidov jetrne bolezni. Razvoj in validacija tega točkovnika sta bila nedavno opisana v reviji Lancet.
Manj je več?
Zakaj slikovna diagnostika nima želenega vpliva na odkrivanje in preprečevanje razsoja najbolj agresivnih rakov jajčnikov? Kje se zatika pri napotitvah in izvajanju centralizirane obravnave? Odgovarja doc. dr. Maja Pakiž, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva, z Oddelka za ginekološko onkologijo in onkologijo dojk UKC Maribor.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
V zadnjih desetletjih se v dermatologiji nabirajo zanimivi znanstveni izsledki o placebo učinku. To ne preseneča, saj je koža ključna stična površina posameznika z okoljem, prek katere doživljamo velik del prijetnih in neprijetnih dražljajev, in obenem stičišče nevralnih, hormonskih in imunskih povezav, ki vplivajo na zaznavanje dražljajev, njihovo interpretacijo in naše odzivanje nanje.
Novosti v diabetologiji
Med najbolj zastopanimi temami letošnjega kongresa Evropskega diabetološkega združenja (EASD) so bile debelost in dolgoročno uravnavanje telesne mase, novejše oblike antidiabetičnega zdravljenja, predstavljen pa je bil tudi nov mednarodni dogovor o nujnih hiperglikemičnih stanjih. Kako bodo nova odkritja izboljšala obravnavo oseb s s sladkorno boleznijo (SB)?
Preživetje se podaljšuje pred našimi očmi
Diseminirani plazmocitom še vedno velja za neozdravljivo bolezen, a preživetje bolnikov danes pogosto presega deset let in več. Vsaka nova terapija pa temu doda še nekaj mesecev, celo let. Kako je pri nas poskrbljeno za bolnike, kakšno je sosledje zdravljenja in kje še ostajajo neznanke, odgovarja prof. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. interne medicine in hematologije s KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Kaj je novega pri MS?
Zakaj so prodromalni znaki multiple skleroze veliko pomembnejši, kot smo vedeli do nedavna? Zakaj bo napredovanje prizadetosti, ki je neodvisno od zagonov bolezni, v prihodnje lažje obvladljivo? Odgovarja doc. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., spec. nevrologije, vodja Centra za multiplo sklerozo s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Pregled novosti z ESMO
Letni kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo, ki je bil konec oktobra v Madridu, je utrdil svoj status največjega onkološkega dogodka. Iz leta v leto privablja več udeležencev in prispeva več prelomnih spoznanj, ki usmerjajo delo internističnih onkologov in ostalih specialistov, vključenih v obravnavo bolnikov z rakom.
Z enostavno preiskavo lahko storimo še več
Vloga obposteljne ultrasonografije v družinski medicini raste. Anej Kebrič, dr. med., specializant družinske medicine iz Ambulante Jerković na Ptuju, verjame, da bo prihodnost tudi po zaslugi uporabe ultrazvoka prinesla bolj kakovostno obravnavo bolnikov na primarni ravni. Z enostavno ultrazvočno preiskavo lahko pomembno izboljšamo adherenco pri jemanju protimaščobnih zdravil.
Sedeč način življenja in tveganje za pojav demence pri starejših odraslih
Sedeč način življenja poveča tveganje za razvoj srčno-žilnih in presnovnih bolezni, medtem ko je povezava med sedečim načinom življenja in demenco še nejasna. Zato so v letošnji septembrski številki publikacije JAMA ugotavljali to povezavo.
Iatrogena možganska amiloidna angiopatija
Možganska amiloidna angiopatija (AA) je pogosto obolenje pri starejši populaciji in zelo redko pri ljudeh, mlajših od 55 let. Najpogosteje se možganska AA manifestira z razvojem znotrajlobanjske krvavitve (ZLK). ZLK so ponavadi lobarne, pogosto pa je ZLK pridružena kortikalna subarahnoidna krvavitev. V razumevanje možganske AA prinaša iatrogena možganska AA nov koncept.
Bolniki pogosto sami ne vedo, da imajo migreno
»Po raziskavi vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih in polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno,« poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Kateri so največji izzivi v diagnosticiranju in pravilni obravnavi bolnikov?
Biološka terapija pri zdravljenju težkih oblik astme
Na VII. Kongresu internistov 2023 je doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s KO za pljučne bolezni UKC Ljubljana predstavila biološko terapijo pri zdravljenju težkih oblik astme ter opozorila na razmejitev med problematično in hudo astmo, ki je ključna zaradi nadaljnje obravnave in ustreznega zdravljenja.
Aktualna revija
