Učinkovitost in varnost novega zdravila proti IgA-nefropatiji
Nefropatija zaradi odlaganja imunoglobulina A (IgA-nefropatija) je najpogostejša primarna glomerulna bolezen pri odraslih in je povezana z resnim tveganjem za odpoved ledvic. Trenutne možnosti zdravljenja so omejene, zato potrebujemo nova ciljno usmerjena zdravila, ki bi upočasnila napredovanje bolezni in preprečila odpoved ledvic pri vseh bolnikih.
Imunska trombocitopenija in akutna IMK
Imunska trombocitopenija (ITP) je avtoimuna bolezen, za katero je značilna izolirana huda trombocitopenija. Arterijski trombotični dogodki, kot je akutna ishemična možganska kap (IMK), so redki zapleti te bolezni. Kako zdraviti tak zaplet z intravensko trombolizo, smo opisali v nedavno objavljenem prispevku v publikaciji Neurology International.
Novosti v obravnavi arterijske hipertenzije
Na XXXII. strokovnem sestanku Združenja za arterijsko hipertenzijo je domača stroka osvetlila različne vidike bolezni in sodobne pristope k zdravljenju. Poudarki so bili med drugim posvečeni pravilnemu merjenju krvnega tlaka, novim načinom medikamentoznega zdravljenja, posebnostim obravnave starostnikov in žensk ter prevalenci arterijske hipertenzije v Sloveniji.
Kako do zgodnejše prepoznave družinske hiperholesterolemije?
Na leto se rodi skoraj pol milijona otrok z družinsko hiperholesterolemijo, diagnozo pred 18. letom pa jih dobi le 2,1 %. Večina je diagnosticirana med 40. in 49. letom, ko se je že pojavila aterosklerotična srčno-žilna bolezen. Navedene številke kličejo po izboljšanju trenutnih pristopov in omejitvi bremena srčno-žilnih bolezni, ki so posledica hiperholesterolemije.
Vrzeli v zdravljenju osteoporoze
Da je pri zdravljenju osteoporoze še nekaj prostora za izboljšanje obravnave bolnikov, meni izr. prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pričakujejo se nove, posodobljene slovenske smernice, največje zasluge za kakovostno obravnavo bolnikov pa je danes in v prihodnje pripisati ambulantam družinske medicine.
(Ne)poročanje o neželenih učinkih zdravil
Spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil (dNUZ) lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet (DzP) in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Kako smo osvojili nov pristop do starih bolezni
Kako so v zadnjem desetletju nove terapije za uravnavanje glikemije spremenile pristop do obravnave sladkorne bolezni tipa 2 ter do njenih zapletov na tarčnih organih? O tem so na spletni okrogli mizi razpravljali prim. Jurij Fürst, dr. med., spec. interne medicine, vodja oddelka za zdravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, Urška Kšela, dr. med., spec. interne medicine, predstojnica Oddelka za diabetes UKC Maribor ter Suzana Milanović Ravter, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvene postaje Ruše ZD dr. Adolfa Drolca Maribor.
Večji izzivi oseb s kroničnimi boleznimi
Skoraj dve tretjini ljudi s kroničnimi boleznimi ne ve, kako bi se orientirali v zdravstvenem sistemu, in več kot dobra polovica jih ima omejeno zdravstveno pismenost. Tako kažejo podatki prve Nacionalne raziskave zdravstvene pismenosti v Sloveniji, ki jo je izvedel Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). Ugotovitve raziskave je predstavila Sanja Vrbovšek, vodja Oddelka za integrirano preventivo kroničnih bolezni pri odraslih na NIJZ.
Dr. Željko Ćurić o smislu življenja in soočanju s kronično boleznijo
Kako naj naši bolniki ohranijo smisel in kakovost življenja, ko se soočajo s kronično boleznijo? V navdihujočem in presunljivem predavanju vas psihiater dr. Željko Ćurić, dr. med., popelje skozi potovanje sprejemanja bolezni. To je, kot pravi predavatelj, prepleteno s številni izzivi. Največjega pa je iskati, kjer ga najmanj pričakujemo – v sebi.
PBC četrta najpogostejša indikacija za presaditev jeter pri nas
Prva transplantacija jeter v Sloveniji je bila leta 1995 opravljena prav pri bolnici s primarnim biliarnim holangitisom (PBC). Bolnica še danes kakovostno živi. Kako so možnosti diagnostike in zdravljenja PBC v skoraj treh desetletjih napredovale? Kakšna je prevalenca in zakaj bolnike odkrivamo naključno? Piše Mojca Ribnikar, dr. med., spec. gastroenterologije s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Presejalni program novorojencev se vnovič širi
Presejanje slovenskih novorojencev za vrojene bolezni je doživelo drugo širitev po letu 2018. O aktualnih pridobitvah in uspehih, ki Slovenijo postavljajo na svetovni zemljevid, je spregovoril prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., spec. pediatrije, predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Priložnost za zgodnejšo diagnozo
Bolniki, pri katerih je bil kasneje ugotovljen rak pljuč, se pogosteje oglašajo pri osebnem zdravniku in jim je predpisano povečano število raznih zdravil, preden sploh pomislimo na to diagnozo, pravi prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine, v. svet., iz Zdravstvenega zavoda Zdravje. Kako bi lahko še skrajšali pot do diagnoze?
Kaj lahko stori družinski zdravnik za polimorbidne bolnike?
»Nekateri bolniki s sladkorno boleznijo imajo številne pridružene bolezni, zato je njihovo zdravljenje kompleksno. Številni se ne znajdejo, ko s pregledov ali celo iz bolnišnice pridejo z dodatnimi, novimi zdravili, in teh včasih res ni malo,« opozarja prim. prof. dr. Davorina Petek, dr. med., v. svet., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega zavoda Zdravje.
Je še dilema, za katerega bolnika izbrati katero zdravilo?
Katera orodja in novi dokazi so lahko v pomoč pri izbiri terapije za bolnike s sladkorno boleznijo tipa 2? Odgovore smo iskali skupaj z doc. dr. Miodragom Janićem, dr. med., spec. interne medicine, s Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.
O pomenu poročanja o domnevnih neželenih učinkih zdravil
Tako imenovana spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, ne le v Sloveniji, ampak tudi na svetovni ravni, kar kaže na potrebo po kontinuiranem ozaveščanju, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke.
Vse več bolnikov z UK potrebuje zdravljenje z naprednimi zdravili
Analiza bolnikov s KVČB iz registra UR-CARE je prispevala izhodišča za enakovrednejšo obravnavo bolnikov. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na razhajanje v predpisovanju naprednih zdravil bolnikom s Crohnovo boleznijo in ulceroznim kolitisom (UK).
Kaj pogrešamo pediatri?
Dr. Anja Radšel, dr. med., spec. družinske medicine iz ZD Medvode razmišlja o trenutnih izzivih primarne pediatrije in vlogi pediatrov v preprečevanju in obravnavi okužb. Poudarja, da so hvaležni prav za vsak preventivni ukrep in da je vredno usmerjati tudi energijo v dobro klimo znotraj timov in v odnose s sekundarno in terciarno ravnjo, saj le tako lahko naredijo največ za bolnike.
Ključne novosti v obravnavi
Kot vsako leto je tudi decembra 2023 Ameriško diabetološko združenje (American Diabetes Association – ADA) izdalo posodobljene standarde oskrbe za leto 2024. Pripravila jih je skupina strokovnjakov na podlagi izsledkov najnovejših raziskav in dognanj na področju sladkorne bolezni in so bili kot dodatek objavljeni konec decembra 2023 v strokovni reviji Diabetes Care. V nadaljevanju so opisani glavni poudarki iz priporočil.
Sezona respiratornih okužb pod drobnogledom
Na katere ukrepe v preprečevanju in zdravljenju najpogostejših okužb ne smemo pozabiti, opozarjata izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., spec. interne medicine in infektologije, in Tatjana Mrvič, dr. med., spec. pediatrije, obe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Odgovorili pa sta tudi na vprašanji, kakšna jesen se obeta in kako nevarna je epidemija oslovskega kašlja.
Register redkih nemalignih bolezni RS nov mejnik v obravnavi
Zadnje desetletje je (zlasti) v EU dozorelo spoznanje, da je nujen bolj sistematičen pristop k redkim boleznim – s ciljem, da jih bomo znali učinkoviteje prepoznati, še bolje (s)poznali njihove značilnosti in naravni potek ter prijemališča za zdravljenje in oskrbo. Slovenija z implementacijo registra orje ledino. Piše izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., spec. pediatrije z UKC Ljubljana.
Kdaj je antikoagulacijsko zdravljenje izziv?
Kako naj poteka antikoagulacijsko zdravljenje bolj kompleksnih bolnikov? O novih izzivih zdravljenja sta spregovorila Marko Miklič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana, in Jasna Krmec, dr. med., spec. družinske medicine iz antikoagulacijske ambulante Zdravstvenega doma Vrhnika.
Učinkovitost minimalno invazivne terapije s surfaktantom pri nedonošenčkih
Ali imajo nedonošenčki z dihalno stisko novorojenčka, ki so zdravljeni z neinvazivno dihalno podporo, po terapiji s surfaktantom s tehniko MIST boljše preživetje in kakšen je vpliv na pojav nevroloških razvojnih motenj? Odgovore prinaša študija, objavljena letos septembra v reviji JAMA.
Izidi farmakogenetsko vodenega predpisovanja zdravil
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, so odgovorne za razlike v odgovoru na zdravljenje in pojavu neželenih učinkov med posamezniki. Je zdravljenje, ki upošteva farmakogenetske značilnosti bolnika, varnejše in učinkovitejše? Rezultati raziskave so bili objavljeni februarja v reviji Lancet.
RSV in znaki za alarm
Okužbe z RSV pri večini običajno potekajo s prehladnimi znaki, vendar pa lahko nekatere ranljive skupine otrok, predvsem najmlajše in nedonošene, pa tudi starostnike, življenjsko ogrozijo, svari dr. Lilijana Kornhauser Cerar, dr. med., spec. pediatrije in neonatologije z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Nadstandard v slovenskem zdravstvenem sistemu
Na ambulantno kardiološko rehabilitacijo lahko bolnika napoti bodisi osebni zdravnik bodisi kardiolog ob odpustu z oddelka, kjer je bil hospitaliziran. Dr. Jerneja Tasič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine ter Kevin Pelicon, dr. med., z UKC Ljubljana razlagata o visokem nivoju oskrbe, ki ga moramo ohranjati in širiti kot dobro prakso.
Izstopajoči dosežki pri redkih boleznih
Kako dobri smo v obravnavi redkih bolezni? Ker je v majhnih državah obravnava redkih bolezni še toliko večji izziv, imajo pomembno vlogo za dostop do ekspertnega mnenja in storitev evropske referenčne mreže, področje redkih bolezni pa doživlja neverjeten napredek tudi v diagnosticiranju z opredeljevanjem vzročnih sprememb v dednem zapisu.
Aktualna revija
