Ali je testiranje na tuberkulozo še potrebno?
V zadnjem desetletju je bil dosežen velik napredek v zdravljenju nekaterih kroničnih vnetnih kožnih bolezni z biološkimi zdravili. Ob njihovi vse večji varnosti se v zadnjih letih v strokovni literaturi poraja vprašanje smiselnosti rutinskega testiranja na tuberkulozo pri zdravljenih bolnikih. Odgovore je zbrala prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
IgA-nefropatija največkrat odkrita naključno
Kdaj pomisliti na IgA-nefropatijo, ki lahko poteka brez kliničnih simptomov, in kakšna je pot do diagnoze? Zakaj je pri njenem zdravljenju ključno sodelovanje bolnika? Zdravil, ki bi bolezen lahko pozdravila, nimamo, na voljo pa so zdravila, ki dokazano upočasnijo napredovanje bolezni.
Kdo se boji sprememb?
Pomemben delež bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo glede na raziskave ne prejema kontinuiranega zdravljenja, četudi je to zelo učinkovito. Izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana kot pomembna razloga za zapoznelo ali celo prepozno odločitev navaja bolnikov strah in negotovost. Kaj povedati bolnikom, ko se terapevtsko okno za medikamentozno zdravljenje začne zoževati, in kdaj načeti ta pogovor?
Kakovost življenja po raku ne sme biti odvisna od sreče
Na nedavnem dogodku Življenje z rakom so ključni deležniki in strokovnjaki iskali odgovore na izzive, s katerimi se se srečujejo bolniki z rakom v Sloveniji. Posvetili so se precej neurejenemu področju – reintegraciji v poklicno življenje po zaključku zdravljenja. Kakšne so možne rešitve za vzpostavitev sistemsko urejeno poklicne rehabilitacije?
Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Stebri zdravljenja alergijskega rinitsa
O napotovanju k alergologu pri bolnikih z alergijskim rinitisom in izbiri primernih bolnikov za imunoterapijo smo se pogovarjali s prof. dr. Mitjo Košnikom, dr. med., v. svet., spec. interne medicine, pnevmologije ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik. Kot poudarja, je treba več pozornosti nameniti bolnikom, ki lokalnih nosnih glukokortikoidov ne uporabljajo pravilno.
Vse več bolnikov potrebuje napredno zdravljenje
Pomembno je, da ulceroznega kolitisa (UK) ne podcenjujemo, ko ga primerjamo s Crohnovo boleznijo, in da bolnikom z UK pravočasno uvedemo napredno zdravljenje. Dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana, opozarja na odvečne zadržke pri predpisovanju bioloških zdravil in malih molekul tej skupini bolnikov.
Vpliv soli v prehrani na znižanje krvnega tlaka
Rezultati raziskave, objavljene v reviji JAMA, so potrdili pomen manj slane prehrane za zdravljenje arterijske hipertenzije. Učinek takšnega ukrepa na krvni tlak je bil primerljiv z učinkom večine antihipertenzivnih zdravil.
Večja previdnost pri zdravljenju cistitisa?
Predstavljamo nedavno objavljene rezultate prospektivne raziskave regionalnih laboratorijev Centra za medicinsko mikrobiologijo Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano (NLZOH), v kateri so proučevali pojavnost in občutljivost povzročiteljev akutnega nezapletenega cistitisa (ANC) pri nas. Bi lahko zbrani podatki vplivali na spremembo nacionalnih priporočil za zdravljenje?
Kdaj pomislimo na odpredpisovanje zdravil?
Možnost deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi je aktualna in pereča tema. Pri katerih bolnikih naj pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem sledimo trem fazam in kako spremljamo bolnika po opustitvi zdravil? Razlaga Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Učinki zdravljenja MS že vidni v populaciji
Po podatkih švedskega registra se število bolnikov s sekundarno napredujočo multiplo sklerozo (MS) zmanjšuje, kar lahko pripišemo zgodnjemu in odločnemu zdravljenju z visoko učinkovitimi zdravili. Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor, je povzel še nekaj drugih novic pri obravnavi MS. Med njimi sta strategija zdravljenja nosečnic in doječih mater ter zgodnejša prepoznava tihega napredovanja nevrološke prizadetosti.
Umrljivost žensk z obporodno depresijo
Obporodna depresija je povezana s povečanim tveganjem za smrt iz kateregakoli vzroka, so ugotovili avtorji populacijske raziskave, ki je temeljila na podatkih iz švedskih nacionalnih registrov. Njihovi izsledki so bili objavljeni v reviji BMJ.
Nove smernice: spremembe v zdravljenju DVCBL
Januarja je Onkološki inštitut Ljubljana izdal nova priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi. Povzemamo sveže podatke o incidenci bolezni in predstavljamo novosti pri zdravljenju najpogostejšega ne-Hodgkinovega limfoma – difuznega velikoceličnega limfoma B (DVCBL).
Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave so pokazale smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.
Povišane vrednosti transaminaz lahko kažejo na LAL-D
O odkrivanju močno poddiagnosticirane, a najpogostejše življenje ogrožajoče prirojene presnovne motnje ter o tem, kako lahko z nadaljnjim genetskim testiranjem odkrijemo tudi redke oblike dislipidemije, kot je pomanjkanje lizosomske kisle lipaze (LAL-D), je govoril izr. prof. dr. Urh Grošelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Semaglutid in srčno-žilni izidi pri debelosti brez sladkorne bolezni
Po predvidevanjih bo do leta 2035 imela več kot polovica svetovne populacije debelost ali prekomerno telesno težo, ki sta neodvisno od metabolnih dejavnikov tveganja povezani s povečanim tveganjem za srčno-žilne dogodke. V New England Journal of Medicine so objavili rezultate raziskave o učinku zdravljenja s semaglutidom na srčno-žilne izide.
Sezona respiratornih okužb pod drobnogledom
Je letošnja sezona respiratornih okužb kako posebna? Na katere ukrepe v preprečevanju in zdravljenju najpogostejših okužb ne smemo pozabiti, sta na nedavnem dogodku, ki ga je organizirala Zdravniška zbornica Slovenije, vzeli pod drobnogled izr. prof. dr. Tatjana Lejko Zupanc, dr. med., spec. interne medicine in infektologije, in Tatjana Mrvič, dr. med., spec. pediatrije in infektologije, obe s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Zdravljenje solitarnega migrirajočega eritema
Solitarni migrirajoči eritem (erythema migrans) je najpogostejša oblika lymske borelioze. Doksiciklin za 10 dni je v trenutnih smernicah prvi izbor antibiotičnega zdravljenja solitarnega migrirajočega eritema. Slovenska skupina raziskovalcev se je prva lotila proučevanja učinkovitosti krajšega zdravljenja in izsledke objavila v reviji Lancet Infectious Diseases.
Kaj prinašajo nova priporočila ADA?
V posodobljenih standardih oskrbe Ameriškega diabetološkega druženja (ADA) za leto 2024 je mogoče najti spremembe v presejanju za sladkorno bolezen in zgodnji uvedbi kombiniranega zdravljenja ter nadgrajena priporočila za deintenzifikacijo zdravljenja in obravnavo pridruženih bolezni. Kateri so ključni poudarki najnovejših priporočil?
Kako predelati disfunkcionalno shranjenje spomine?
EMDR je psihoterapevtska metoda, ki se je konec 20. stoletja uveljavila v zdravljenju posledic travme. Do danes je postala priznana tehnika integrativne psihoterapije za zdravljenje PTSD. O izkušnjah z EMDR, njenih prednostih in izzivih, smo se pogovarjali z dr. Vesno Bogdanović, dr. med., spec. psihiatrije, analitično psihoterapevtko in EMDR-terapevtko iz Beograda.
Kdaj intenzivnejše zdravljenje?
O novih spoznanjih in izzivih pri zdravljenju aken ter terapijah sedanjosti in prihodnosti smo se pogovarjali s specialistkama dermatovenerologije, doc. dr. Mirjam Rogl Butina, dr. med., iz Dermatologije Rogl Fabjan in Nino Jugovar, dr. med., iz dermatologije DermaLab.
Beseda je najmočnejše orožje
Arterijska hipertenzija ostaja vodilni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in smrt v svetu. Kljub izboljšanemu razumevanju njenih patofizioloških mehanizmov in razvoju učinkovitih terapevtskih strategij ostaja izziv za zdravstveni sistem po vsem svetu. Piše doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, predstojnica KO za hipertenzijo UKC Ljubljana.
Olimpijskih iger se zaveš, ko je že vsega konec
Njena pot je pot predanosti. Prejemnica Plečnikovega priznanja za izjemne študijske dosežke, olimpijska reprezentantka v mnogoboju v športni gimnastiki, dvakratna zmagovalka svetovnega pokala v parterju, mamica, specializantka gastroenterologije. Med bolj vsakdanjim početjem se Saša Golob, dr. med., odlično znajde pri peki. Ko je bila športnica, je bilo telo orodje, ko je zdravnica, je telo neznano vesolje, skozi katero nadaljuje pot.
Trendi uvajanja podobnih bioloških zdravil v Evropi
Biološka zdravila sodijo med najdražja zdravila na trgu, zanje gre približno tretjina vseh stroškov za zdravila.(1) Z namenom zmanjšanja izdatkov spodbujajo plačniki uporabo cenejših podobnih bioloških zdravil (PBZ, angl. biosimilars) in ena izmed analiz je pokazala, da bi lahko s prehodom na PBZ do leta 2025 globalno privarčevali kar 300 milijard dolarjev.(2)
Družinski vozli
Pred kratkim sem v neki knjigi prebrala misel, da so v našem življenju najmočnejše tiste vezi, ki nas povezujejo s starši ter drugimi bližnjimi in daljnimi sorodniki, pa če je to po naši volji ali ne. Če so družinske vezi zdrave in trdne, pripomorejo k notranjemu miru. Če so skrhane in so bolj vozli kot vezi, povzročajo skrbi. Tudi odsotnost odnosov tam, kjer bi morali biti, je lahko zelo obremenjujoča. Napeti, nerazčiščeni in porušeni odnosi v družini ter skrivna družinska zgodovina so ...
Dobrodošla novost za bolnike z migreno
Po raziskavah vsaj 50 do 80 % bolnikov z migreno ni diagnosticiranih. Ob tem tudi polovica diagnosticiranih bolnikov nima pravilnega ali dovolj učinkovitega zdravljenja, ki bi preprečevalo veliko število napadov in s tem prehod v visoko frekventno epizodično in kronično migreno, poudarja doc. dr. Andrej Fabjan, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Aktualna revija
