Članki

Prve nacionalne smernice sledijo svetovnim novostim

Približno 30 do 50 % bolnikov z depresijo razvije odpornost proti zdravljenju. Nedavno izdane nacionalne smernice spreminjajo paradigmo določanja rezistence. Eden od avtorjev smernic, specialist psihiatrije doc. dr. Jurij Bon, dr. med., poudarja, da v ospredje stopa pravočasna opredelitev tveganja za to doslej težko obvladljivo stanje.

23. 6. 2021

Lani skokovita rast primerov bolezni, ki jih prenašajo klopi

Lani so na NIJZ prejeli kar za 68 % več prijav primerov klopnega meningoencefalitisa (KME) kot leto prej. Slovenija (poleg Litve, Češke, Estonije in Latvije) sodi med države z največjo obolevnostjo za KME. Specialistka infektologije dr. Petra Bogovič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana predlaga dvig precepljenosti in predstavlja shemo cepljenja.

23. 6. 2021

Nekateri kronično bolečino težje sprejmejo kot kronično bolezen

Kakšna je obravnava bolečine v Sloveniji in kje so možnosti za izboljšanje, razlaga spec. anesteziologije in reanimatologije prim. Gorazd Požlep, dr. med., s KO za anesteziologijo in intenzivno terapijo operativnih strok ter vodja protibolečinske ambulante v UKC Ljubljana.

23. 6. 2021

Ko angioedem ni srbeč, temveč boleč

»Glavna težava bolnikov z dednim angioedemom je, da je bolezen tako redka, da je mnogi ne poznajo. Ko pridejo bolniki v času težav na urgenco, morajo tako pogosto sami opozoriti, da nimajo klasičnega angioedema in da potrebujejo posebna zdravila. Nekateri jih celo prinesejo s seboj.«

23. 6. 2021

Kdaj je pravi čas za dvojno bronhodilatatorno terapijo?

Ali bi bilo smiselno dvojno bronhodilatatorno terapijo pri zdravljenju bolnikov s KOPB uvajati še bolj zgodaj, kot pravijo trenutna priporočila, razmišlja direktor Bolnišnice Topolšica spec. interne medicine Jurij Šorli, dr. med.

23. 6. 2021

Zgodaj ujeti bolezen

Transtiretinska amiloidna kardiomiopatija je sicer počasi napredujoča bolezen, vendar je kronična in v končni fazi povzroča terminalno srčno popuščanje, kar vodi v skrajšanje življenjske dobe bolnika. Z zdravljenjem, ki je na voljo od letos, se pomembno izboljšata preživetje in kakovost življenja, pa tudi funkcionalni status upada bistveno počasneje.

23. 6. 2021

Novosti o rabi NOAK pri zdravljenju atrijske fibrilacije

Čeprav se je s prihodom neposrednih oralnih antikoagulantov (NOAK) zdelo, da antikoagulantnih ambulant ne bomo več potrebovali, novejši izsledki, predstavljeni na nedavnem kongresu EHRA 2021, kažejo, da je obravnava bolnikov, ki prejemajo NOAK, zahtevna. Piše specialist kardiologije doc. dr. David Žižek, dr. med.

23. 6. 2021

Metabolični vidik nealkoholne zamaščenosti jeter

Nealkoholna zamaščenost jeter (NAFLD) je slabo prepoznana oziroma ji ne pripisujemo zadostnega pomena, čeprav je znano, da imajo napredovale oblike te bolezni pomembne posledice, poudarja diabetologinja Špela Volčanšek, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana.

23. 6. 2021

Cilj: več kot nadzor glikemije

Med novejšimi zdravili za zdravljenje sladkorne bolezni imajo pomembno mesto zaviralci natrij-glukoznih kotransporterjev (SGLT2). Gre za učinkovita in varna zdravila, s katerimi izboljšamo kakovost življenja oseb s sladkorno boleznijo tipa 2, kar ni nezanemarljivo, poudarja diabetologinja Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine, iz Bolnišnice Topolšica.

23. 6. 2021

Miti in dejstva o multipli sklerozi

Vsi simptomi multiple skleroze niso tako izraziti, da bi bolnika hitro pripeljali do zdravnika in zdravnika do diagnoze. Na kaj vse je treba biti pozoren, da se multipla skleroza ne spregleda, razlaga specialistka nevrologije asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje

23. 6. 2021

To so zelo učinkovita zdravila

Pred dobrim letom so v klinično rabo uradno prišla monoklonska protitelesa proti molekuli CGRP, ki so prelomna novost v preprečevanju migrenskih glavobolov. Kaj nas je naučilo to obdobje in kako lahko specialisti družinske medicine, ki sicer niso predpisovalci omenjenih tarčnih zdravil, pripomorejo k boljšemu dostopu bolnikov do uspešne preventive migrene?

23. 6. 2021

Nova spoznanja o patofiziologiji in nove terapevtske možnosti

V zadnjih letih oziroma desetletju je bil pri zdravljenju atopijskega dermatitisa (AD) dosežen pomemben napredek tako glede novih spoznanj o patofiziologiji bolezni kot posledično tudi o možnih terapevtskih tarčah.

23. 6. 2021

Do pravočasne diagnoze pri mlajših odraslih z bolečino v križu

Čeprav je izvor bolečine v križu pri mlajših odraslih in odraslih v večini primerov mehanskega izvora, je zelo pomembno, da v tej množici bolnikov prepoznamo, diagnosticiramo in zdravimo tiste, ki potrebujejo pregled pri revmatologu – bolnike, pri katerih je bolečina vnetnega izvora.

23. 6. 2021

Izzivi zobozdravstvene oskrbe med epidemijo

Zobozdravstvene ordinacije so zelo infektivno okolje, kjer zaradi dela s hitro vrtečimi se inštrumenti v ustih nastaja veliko aerosola in kapljic, ki se širijo v ozračje ordinacije. Aerosol in kapljice vsebujejo predvsem vodo, ki je pomešana s slino, izločki dihal, trdimi in mehkimi tkivnimi delci ter krvjo.

23. 6. 2021

Česa me na študiju medicine niso naučili

»Izgorelost vpliva na kakovost oskrbe, varnost in zadovoljstvo bolnikov ter odhajanje zaposlenih. Je sistemski problem, čeprav večina šefov in menedžerjev meni, da gre pri izgorelosti in profesionalnem zadovoljstvu za povsem osebno zadevo,« pravi upokojena specialistka porodništva in ginekologije prof. dr. Živa Novak Antolič, dr. med.

23. 6. 2021
Uvodnik

Danes nisem preveč huda nase

Večkrat se spomnim začetka lanskega leta. Pospravljala sem posodo v kuhinji, ko je mož, pulmolog, ob prebiranju novic rekel: »A veš, da iz Kitajske poročajo o eni čudni pljučnici!?« Dvignila sem obrvi, vendar podatku nisem posvetila velike pozornosti. Podobno so naredili tudi svetovni odločevalci, zato danes nisem preveč huda nase.

23. 6. 2021
Intervju, Sara Vodopivec, dr. med.

Vsaka generacija ima svoje izzive

Skozi zgodovino je ginekologija odigrala bistveno vlogo pri vzpostavitvi družbenega reda, poudarja Sara Vodopivec, dr. med. Predsednica sekcije specializantov ginekologije in porodništva pri SZD verjame, da so tudi veščine komuniciranja integralni del medicinskega poklica. Zavzema se, da bi bodočim generacijam specializantov ponudili več podlage za kakovosten stik s pacienti in suvereno javno nastopanje.

23. 6. 2021
Crohnova bolezen

Kaj še potrebujemo, da bi lahko spremenili naravni potek bolezni?

Pripomogli smo k novim odkritjem napovednikov naravnega poteka Crohnove bolezni in napovednikov njenih zapletov. Prvič v zgodovini obravnave bolnikov s KVČB poznamo jasne cilje zdravljenja. Kateri so razlogi, da še vedno zamudimo bolnika, ki agresivnejše zdravljenje potrebuje takoj? Odgovore išče specialistka interne medicine prim. dr. Cvetka Pernat Drobež, dr. med., iz UKC Maribor.

9. 6. 2021
Ulcerozni kolitis

Kako bi lahko izboljšali rezultate zdravljenja?

Pomanjkanje kadra in multidisciplinarnosti ter številne neznanke v poteku bolezni nas lahko ovirajo pri doseganju ciljev celostnega zdravljenja ulceroznega kolitisa, četudi imamo na voljo vrhunska zdravila, ki so prinesla težko pričakovani preboj. Več v pogovoru s predstojnico gastroenterološkega oddelka UKC Maribor Andrejo Ocepek, dr. med.

29. 5. 2021

Napadi so lahko tako blagi, da dolgo ostanejo neopaženi

Dedni angioedem se lahko v 25 % pojavi tudi z novonastalo gensko okvaro. Ob značilnih kliničnih znakih s ponavljajočimi se podkožnimi edemi in otekanji sluznic, ki se tipično pojavijo na okončinah, genitalijah, črevesju, lahko jeziku in grlu, je treba že zgodaj pomisliti na to bolezen, tudi če nihče v družini nima podobnih težav. Piše asist. Gašper Markelj, dr. med.

29. 5. 2021

Natančno spremljanje in obvladovanje neželenih učinkov

Kako zagotoviti obvladovanje neželenih učinkov ob zdravljenju z zaviralci CDK 4/6? Ali prilagoditev odmerka vpliva na slabšo učinkovitost zdravljenja? V nedavnem prispevku publikacije The Oncologist so podrobneje opisani najpogostejši neželeni učinki zdravljenja z abemaciklibom, prav tako ukrepi za njihovo obvladovanje.

29. 5. 2021

Mejniki v zdravljenju kronične mieloične levkemije

Kako so se zgodovinsko gledano spreminjali cilji zdravljenja kronične mieloične levkemije in kateri so danes mejniki pri doseganju odgovora na zdravljenje, razlaga specialist interne medicine in hematologije doc. dr. Matjaž Sever, dr. med.

29. 5. 2021

Nekateri bolniki so napačno ocenili svoje zdravstveno stanje

»Zaradi epidemije smo ljudje v kolektivni stiski, stiska pa lahko poslabša imunski odziv. Tako lahko pri bolnikih s kroničnimi boleznimi, kot je tudi revmatoidni artritis, stiska spodbudi poslabšanje bolezni,« pripoveduje specialistka revmatologinja prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., vodja bolnišničnega oddelka za revmatologijo v UKC Ljubljana. Kako se je to kazalo v klinični praksi?

29. 5. 2021

Izplen priporočil je v praksi nekoliko skromnejši

Četudi imamo na voljo vse bolj učinkovite načine obvladovanja aterosklerotičnih kardiovaskularnih obolenj, izziv še vedno ostaja njihovo udejanjanje – tako na strani zdravstvenih delavcev kot na strani bolnikov, poudarja prof. dr. Borut Jug, dr. med., spec. interne medicine in spec. kardiologije ter vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.

29. 5. 2021

Kako doseči kar največji izkoristek interakcijskega časa

Vzpostavljanje kakovostnega odnosa in dobra komunikacija imata v trenutni epidemiološki situaciji še pomembnejšo vlogo. Mag. psihologije Maja Mataln, specializantka klinične psihologije iz ZD Ravne na Koroškem, je postavila v ospredje pomen znanja psihologije pri napredovanju v komunikacijskih veščinah s poudarkom na aktivnem poslušanju.

29. 5. 2021

Kako in kdaj uvajamo agoniste receptorjev GLP-1?

Z agonisti receptorjev GLP-1 lahko učinkovito nižamo hiperglikemijo po jedi, omogočimo bolnikom, da se lažje znebijo odvečne teže, zmanjšamo tveganje za srčno-žilne dogodke, upočasnimo slabšanje ledvične funkcije, ob tem pa jih ne izpostavljamo nevarnosti hipoglikemije. Katera zdravila so na voljo in kako jih uvajati, piše prim. dr. Matjaž Vrtovec, dr. med.

3. 5. 2021

Aktualni e-novičnik

Predoperativna priprava bolnika – kaj bo drugače?

25. 3. 2025

Mišice so ključ do presnovnega zdravja

25. 3. 2025

Klinične smernice in priporočila

25. 3. 2025

Nevroznanost povezuje

25. 3. 2025

Najslabše je, ko se odločijo ne storiti nič

20. 3. 2025
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2025 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.