Članki

Vloženka

Simptomi sistemske mastocitoze

13. 10. 2021

Težka ali neurejena astma?

Za zdravljenje težke astme je na voljo več bioloških zdravil, trenutno dostopna lahko razdelimo v dve skupini. Omalizumab je namenjen zdravljenju alergijske astme ter vodi predvsem v boljšo urejenost astme in manjše število poslabšanj, preostala so primerna za zdravljenje eozinofilne astme in poleg manj poslabšanj prinašajo še eno pomembno dobrobit: večina bolnikov ne potrebuje več zdravljenja s peroralnimi kortikosteroidi, razlaga specialistka pnevmologije doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., s Klinike Golnik.

13. 10. 2021

Kaj je odmevalo na ERS 2021?

Kongres Evropskega respiratornega združenja (ERS) je tudi letos v celoti potekal v spletni obliki, covid-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Predstavljamo pregled raziskav, ki so pritegnile posebno pozornost.

13. 10. 2021
VELIKI 4 - JAMA

Trotirna ali dvotirna inhalacijska terapija pri persistentni astmi

Revija JAMA je maja letos objavila sistematičen pregleden članek in metaanalizo randomiziranih kliničnih raziskav, ki so primerjale učinkovitost in stranske učinke trotirne inhalacijske terapije astme z dvotirno. Ugotovljeno je bilo, da trotirna terapija statistično pomembno zmanjša število hudih napadov, ob tem pa nima pomembnega vpliva na spremembo kakovosti življenja.

13. 10. 2021
VELIKI 4 - NEJM

Večsistemski vnetni sindrom pri otrocih: začetna terapija in izidi

Zaradi hitrega pojava primerov večsistemskega vnetnega sindroma pri otrocih (ang. Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C), ki so bili v spomladanskih mesecih 2020 pripisani covidu-19, je bilo treba sprejeti odločitve o imunomodulatornem zdravljenju. Pacienti so izkazovali pomembno prizadetost srčno-žilnega sistema, vključno s šokom, UZ-znake zmanjšane črpalne funkcije in anevrizme koronarnih arterij.

13. 10. 2021
VELIKI 4 - British Medical Journal

Zdravstvene mobilne aplikacije in varnost zasebnih podatkov

Rezultati presečne raziskave, objavljene v publikaciji British Medical Journal maja letos, so pokazali resne pomanjkljivosti pri varovanju osebnih podatkov v mobilnih aplikacijah, ki so povezane z zdravjem (mHealth). Pomen tovrstnih mobilnih aplikacij se v današnjem času naglo povečuje, in to ne le za bolnike in zdravnike, temveč za vse, ki jih zanimata zdravje in dobra telesna pripravljenost.

13. 10. 2021

Prelomno leto za zdravljenje srčnega popuščanja

Gledano skozi prizmo zdravljenja srčnega popuščanja, je to leto prelomno in končno prinaša pospešek sicer zelo počasnemu izboljševanju preživetja bolnikov. Glavne novosti in odprta vprašanja letošnjih ameriških in evropskih kardioloških smernic je strnil specialist kardiologije in vaskularne ter interne medicine doc. dr. Gregor Poglajen, dr. med., iz programa za napredovalo srčno popuščanje in transplantacije srca KO za kardiologijo UKC Ljubljana.

13. 10. 2021

Je kaj novega o zaviralcih SGLT2?

Zaviralci SGLT2 zadnja leta razburjajo diabetološko, kardiološko in nefrološko strokovno javnost in tudi na letošnjih Schrottovih dnevih so odmevala dognanja o njihovih koristih. Njihov mehanizem delovanja in nasvete pri uvajanju v klinični praksi pri sladkorni bolezni tipa 2 je predstavila specialistka interne medicine Maja Navodnik Preložnik, dr. med., iz Splošne bolnišnice Celje.

13. 10. 2021

Pred diagnozo bolniki večkrat iščejo pomoč zdravnika

Sistemske mastocitoze so skupina različnih novotvorb, za katere je značilno povečano kopičenje mastocitov, predvsem v koži in kostnem mozgu, lahko pa tudi v drugih organih, kar se kaže z različnimi simptomi. Bolniki običajno večkrat iščejo pomoč pri zdravniku, preden je postavljena dokončna diagnoza, pravi specialist hematolog asist. dr. Matevž Škerget, dr. med., s KO za hematologijo UKC Ljubljana.

13. 10. 2021

Vloga družinskega zdravnika po diagnozi raka

»Ne boš ostal/-a sam/-a.« To je eno najpomembnejših sporočil, ki jih mora specialist družinske medicine posredovati bolnikom z rakom, je prepričana spec. družinske in urgentne medicine asist. dr. Vesna Homar, dr. med., iz ZD Vrhnika. Družinski zdravniki lahko uspešno obvladujejo stiske onkoloških bolnikov, ker so z njimi zaupen odnos vzpostavili že pred diagnozo.

13. 10. 2021
Diagnoza

Gensko zdravljenje v klinični realnosti

»Gensko zdravljenje je del klinične realnosti. Vsako leto lahko pričakujemo kakšno novo gensko TERAPIJO. Pomembno je, da prepoznavamo bolnike, ki so primerni za to zdravljenje, jih zdravimo in tudi vodimo na vseh nivojih,« je v uvodnem predavanju v sklop o genskem zdravljenju na letošnjih Derčevih dnevih navdušujoče povedal prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ter predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.

13. 10. 2021
REM

Ko je človek globoko sproščen, je dojemljiv za iskanje rešitev

Sto petdeset zdravnikov in psihologov se v Sloveniji ukvarja z medicinsko hipnozo. Na tečajih za pridobitev naziva terapevt medicinske hipnoze imajo trenutno rekordne vpise. Gonilo napredka so zdravniki, ki se argumentirano odzivajo na očitke, porojene iz neznanja, strahov in povezovanja hipnoze s čarodejstvom. Klinične raziskave in klinična praksa namreč jasno potrjujejo njene koristi.

13. 10. 2021

Antikoagulacijsko zdravljenje pri atrijski fibrilaciji

Zaplete atrijske fibrilacije, med katerimi je najpogostejša možganska kap, lahko preprečimo z antikoagulacijskim zdravljenjem. Kdaj predpisati terapijo in kakšne so novosti v protitrombotičnem zdravljenju bolnikov z atrijsko fibrilacijo, je na 24. Schrottovih dnevih predstavila specialistka kardiologije in vaskularne medicine dr. Nina Vene, dr. med., s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.

13. 10. 2021

Klinična slika in zdravljenje MIS-C

Število umrlih zaradi MIS-C narašča vse počasneje, kar kaže na čedalje boljšo prepoznavo in zdravljenje bolezni, je na Derčevih dnevih povedala specialistka pediatrije dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med. V predavanju je predstavila tudi algoritem zdravljenja slovenskih pediatričnih bolnikov s tem zapletom.

13. 10. 2021

Podporno zdravljenje z MRA

Antagonisti mineralokortikoidnih receptorjev (MRA) so še vedno ena od temeljnih skupin zdravil za zdravljenje srčnega popuščanja. V času trenutnega oteženega dostopa do zdravnika pa je zelo pomembno, da posebno pozornost posvetimo prepoznavanju in obvladovanju morebitnih neželenih učinkov tega zdravljenja, poudarja specialist interne medicine prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., iz UKC Ljubljana.

13. 10. 2021

Biooznačevalec za težji potek covida-19 in zdravljenje

Eden pomembnejših problemov pri obravnavi covida-19 je, da se ne ve, kateri bolniki bodo bolezen dobro prestali tudi brez zdravljenja in pri katerih se stanje v nekaj dneh lahko tako poslabša, da bodo potrebovali oskrbo v intenzivni enoti, pravi grški specialist interne medicine in infektologije prof. Evangelos Giamarellos-Bourboulis. Kako učinkovita sta v klinični praksi biooznačevalec in zdravilo, ki ju je preučeval v klinični raziskavi?

13. 10. 2021

Prepoznavanje in zdravljenje hipotiroze

Kdaj pomisliti na hipotirozo in kako pomembna je adherenca pri zdravljenju, razlaga specialistka interne in nuklearne medicine prof. dr. Simona Gaberšček, dr. med. Če ima bolnik še nekaj preostale ščitnične funkcije, se po opustitvi zdravljenja spet pojavijo simptomi hipotiroze, poveča se tveganje za srčno-žilne zaplete. Če bolnik nima več preostale ščitnične funkcije, pa se lahko po opustitvi zdravljenja pojavi hipotirotična koma in končno tudi smrt.

13. 10. 2021
VELIKI 4 - Lancet

Upadacitinib za zdravljenje atopijskega dermatitisa

Upadacitinib je zaviralec JAK, ki je bil v Evropi do nedavnega odobren za zdravljenje revmatoidnega artritisa, psoriatičnega artritisa in ankilozirajočega spondilitisa, od avgusta naprej pa je odobren tudi za zdravljenje mladostnikov (starejših od 12 let) in odraslih z zmerno do hudo obliko atopijskega dermatitisa (AD). V primerjavi z drugimi zaviralci JAK nekoliko močneje inhibira JAK1 kot JAK2/3 in tirozinsko kinazo 2.

13. 10. 2021
Intervju, Tadej Jalšovec, dr. med.

Gojiti empatijo do soljudi, sodelavcev in bolnikov

Kako bodo posledice sodobnega življenja krojile prihodnjo obravnavo otrok in kako pomembna je komunikacija pri zdravniškem delu, ki še vedno ostaja izziv zdravniškega poklica, nam je zaupal Tadej Jalšovec, dr. med., zaposlen v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.

13. 10. 2021

Sodobne terapije spreminjajo fenotipe bolezni

»Sodobno zdravljenje povsem spreminja naravni potek spinalne mišične atrofije (SMA) in s tem nastajajo novi fenotipi bolezni. Bolezen spoznavamo na novo,« je v satelitskem simpoziju na Derčevih dnevih dejal specialist pediatrije izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.

13. 10. 2021

Čaka nas še veliko dela

Med zdravniki so točne indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja premalo poznane. Veliko priložnosti za cepljenje odraslih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izgublja pri bolnikih z okrnjeno imunostjo, ki je zelo velika in heterogena skupina, meni specialistka epidemiologije
prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.

13. 10. 2021

Neustrezna raba olajševalcev pri več kot polovici bolnikov

Več kot polovica bolnikov s težko astmo olajševalcev ne uporablja pravilno. Velika poraba olajševalca je povezana z neustrezno tehniko vdihavanja (bolniki vdihnejo zdravilo premočno oziroma s premočnim inspiratornim pretokom) in pogosto nepotrebno uporabo zdravila, je pokazala raziskava manjšega obsega, ki smo jo opravili na Kliniki Golnik in je bila predstavljena na lanskoletnem kongresu ERS.

13. 10. 2021
ESMO 2021

Raziskave, ki spreminjajo klinično prakso

Do leta 2040 naj bi število novoodkritih primerov raka na svetu preseglo 30 milijonov na leto. Zato še nikoli ni bilo tako pomembno, da v onkologiji ohranimo raziskovalni utrip in se še tesneje povežemo. Ta misel je vodila septembrski kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo. Povzeli smo njegove najvidnejše raziskave s področij raka dojk, raka pljuč, raka prostate in malignega melanoma.

13. 10. 2021

Kaj prinaša druga širitev presejalnega programa?

V začetku leta 2022 se načrtuje druga širitev presejanja novorojenčkov. Poleg presejanja za 17 prirojenih bolezni presnove, ki so v programu od leta 2018, in presejanja za fenilketonurijo in kongenitalni hipotiroidizem, ki se izvaja že več kot 30 let, bi se po novem presejalo še za štiri bolezni.

13. 10. 2021

Neredko premalo intenzivno zdravljeni

Mednarodna raziskava, katere izsledki so bili objavljeni v ugledni znanstveni publikaciji The Lancet, v njej pa je sodeloval tudi UKC Ljubljana, je pokazala, da je družinska hiperholesterolemija, ki je najpogostejša življenje ogrožajoča presnovna motnja, še vedno močno poddiagnosticirana. Po besedah doc. dr. Urha Grošlja, dr. med., to spoznanje dodatno utrjuje pomen presejanja za družinsko hiperholesterolemijo že v otroštvu.

13. 10. 2021
SLOVENSKA STROKA

Astma v otroštvu in karies

Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1

13. 10. 2021

Aktualni e-novičnik

Z zdravili povzročena jetrna okvara

21. 10. 2024

Desetletno preživetje bolnikov z napredovalim malignim melanomom

15. 10. 2024

Somnologija v Sloveniji je dobra

22. 10. 2024

Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?

22. 10. 2024

Covid-19 ostaja pomemben vzrok za hospitalizacijo

22. 10. 2024
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.