
Klinične smernice in priporočila
Kaj je razlog za majhno število slovenskih kliničnih smernic ali priporočil? So dokumenti, imenovani smernice, v večini res to ali bi jih bilo bolje opredeliti kot priporočila? Katere tuje smernice so najbolj uporabne, če nacionalne ne obstajajo ali so zastarele? In, nenazadnje, ali imajo vse stroke v medicini možnost slediti mednarodnim posodobitvam?

Mišice so ključ do presnovnega zdravja
Mišice so veliko bolj pomembne za krepitev imunskega sistema, kot je veljalo še do nedavnega, brezštevilne popularne diete pa pogubna bližnjica do neučinkovite vadbe in nezadovoljnega posameznika. Le kombinacija ustrezne vadbe in pravilne prehrane je pot do optimalne mišične mase in zdravja, so bila sporočila simpozija Mišica 2.0.
Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji
Po teoriji vrzeli v znanju imajo posamezniki z boljšo izobrazbo boljše možnosti za pridobivanje, razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij. V kontekstu zdravja bi lahko ta uvid privedel do bolj učinkovitega preprečevanja bolezni.
Zdravljenje aken napreduje
Kakšna je pri njihovi obravnavi vloga družinskega zdravnika, pediatra, ginekologa in endokrinologa? Kako naj se opredelimo do komplementarnih metod zdravljenja aken, dokler zanje še ni uradnih priporočil? Odgovarja asist. Špela Šuler Baglama, dr. med., specialistka dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana in Medicinskega centra Dermatologija.si.
Je telesna vadba primerna za zdravljenje hude depresivne motnje?
Vadba je lahko učinkovita dopolnitev ali alternativa zdravilom in psihoterapiji, saj poleg duševnega zdravja izboljšuje tudi telesne in kognitivne funkcije, pri čemer smernice v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji priporočajo telesno aktivnost kot del zdravljenja depresije. Lani je revija British Medical Journal objavila raziskavo, ki je ugotavljala primernost telesne vadbe za zdravljenje hude depresivne motnje.
Najslabše je, ko se odločijo ne storiti nič
Dr. Marko Mlinarič, dr. med., spec. ginekologije in porodništva, je predstavil glavne novosti na področju kontracepcije, zdravljenja vaginalnih okužb, endometrioze in miomov. Med drugim je povedal, kako sodobna tehnologija na eni strani lajša delo zdravnikov in tegobe bolnikov, na drugi strani pa obojim povzroča sive lase.

Osnovna paliativna oskrba bolnika v domačem okolju
Nosilci osnovne paliativne oskrbe na domu bolnika so družinski zdravniki s svojimi timi. Za kompetentno izvajanje osnovne paliativne oskrbe mora imeti družinski zdravnik ustrezno znanje in veščine. Kako naj poteka ustrezno načrtovanje paliativne oskrbe? Piše Marko Možina, dr. med., spec. družinske medicine, zaposlen v mobilni paliativni enoti Splošne bolnišnice Jesenice in v ambulanti Šubic v Gorenji vasi.
Spremljanje poznih posledic onkološkega zdravljenja
Posledice onkološkega zdravljenja se lahko manifestirajo mesece, leta, celo desetletja po končanem zdravljenju, zato je izjemnega pomena, da v zdravstvenem sistemu preživele spremljamo. Področje je v Sloveniji dobro urejeno za preživele z rakom v otroštvu, mladostništvu in mladi odrasli dobi, za preživele z rakom v odrasli dobi pa je v načrtu reorganizacija spremljanja.

Plašč iz besed
Včasih nas zazebe do srca. Čeprav se nam ob tem naježi koža, občutek ni vezan na zunanjo temperaturo, temveč na slabo novico, pretresljivo spoznanje, razočaranje … Ob začetnem šoku se dobro obnesejo ukrepi za preganjanje dejanskega mraza: topla odeja, vroč čaj, dolg objem …, nato pa je treba globlje, po plašč iz besed. Ne praznih, posplošenih floskul, temveč premišljenih besed, ki stvari postavijo v pravo perspektivo. Če imamo koga, ki ...
Sledenje bolnikov s KVČB na napredni terapiji
Terapevtske novosti so pri bolnikih s kronično vnetno črevesno boleznijo (KVČB) pomembno izboljšale možnosti za dolgotrajno remisijo. Da pa bi ta cilj lahko dosegli, moramo obvladovati neželene učinke in variabilnost v odzivu na zdravljenje. Nasvete je zbrala dr. Nataša Smrekar, dr. med., spec. gastroenterologije in interne medicine s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Bakteriofagna terapija pri zdravljenju okužb ran
Prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je na kongresu Evropskega združenja za dermatovenerologijo (EADV) predstavila zelo aktualno področje (bakterio)fagov. Osredotočila se je na uporabnost fagne terapije pri zdravljenju ran in z njimi povezanih bakterijskih okužb. Kako blizu smo klinični praksi?
Sistemsko brez injekcij
Zmerne do hude oblike luskavice so zaradi individualne narave bolezni veliko breme tako za bolnike kot za zdravstveni sistem. Peroralne terapevtske možnosti ponujajo dobrodošlo in do bolnikov prijazno alternativo, ki danes po učinkovitosti v nekaterih primerih že konkurira biološkim terapijam. Kakšne peroralne možnosti za odrasle so trenutno na voljo pri nas in kakšne prednosti prinaša razvoj novih zdravil?
Smernice ESC: nove razsežnosti diagnostike KKS
Revolucionarnih novosti v novih smernicah ESC za obravnavo kroničnega koronarnega sindroma (KKS) ni, poudarja asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, in nadaljuje, da so »vanje implementirali vse večje raziskave zadnjih let, ki jih že uporabljamo v klinični praksi. Smernice so tako samo potrdile, da že zdaj dobro delamo.«
Nikoli toliko dobrih možnosti zdravljenja
O zatonu paradoksa debelosti in pogosto spregledani hipervolemiji, pa tudi o določanju razmerja med obsegom pasu in višino pri bolnikih s srčnim popuščanje, smo se pogovarjali s predstojnikom KO za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Bojanom Vrtovcem, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.
Normalno življenje s HIV
V osemdesetih letih je okužba s HIV pomenila smrtno obsodbo. Sodobne terapije omogočajo nezaznavnost in neprenosljivost virusa ter normalno življenje, kljub temu pa stigma ostaja tudi med zdravstvenim osebjem, opozarja Tomaž Vovko, dr. med., spec. infektologije in intenzivne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Rak dojk v letu 2024
Na področju obravnave raka dojk smo letos dobili precej odgovorov. Med njimi so dokazi o varnosti dojenja po zdravljenju raka dojk in vplivu telesne vadbe na ponovitev bolezni. Še nekaj rezultatov kliničnih študij, ki so pospešile napredek sistemskega zdravljenja raka dojk, je predstavila doc. dr. Erika Matos, dr. med., spec. internistične onkologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.

Jezik ni le orodje komunikacije – je zdravilo
Vsako strokovno področje potrebuje trdne terminološke temelje. Če teh ni, je kakovost stroke, pa tudi njenih strokovnjakov, vprašljiva, meni Gašper Tonin, dr. med., univ. dipl. slovenist in literarni komparativist, magister slovenistike in splošnega jezikoslovja, doktorski študent biomedicine. Pozdravlja vsako pobudo za sistematično oblikovanje medicinske terminologije in posledično zmanjševanje možnosti za terminološko zmedo.
Vpliv uživanja prehranskih dodatkov na strukturo kože
Ali uživanje kolagena, vitamina C in hialuronske kisline res lahko pozitivno vpliva na staranje kože? V raziskavi, ki je potekala v Sloveniji na VIST-Fakulteti za aplikativne vede, so proučili njihov vpliv in svoje ugotovitve objavili letos junija v mednarodni reviji Nutrients.
Koraki do presejanja pljučnega raka
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka, smo začeli izvajati aktivnosti za pripravo strokovnih podlag za program presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo?
Breme bakterijske odpornosti proti protimikrobnim zdravilom
Naraščajoča odpornost patogenih mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom (protimikrobna odpornost) je resen zdravstveni izziv v svetovnem merilu. Avtorji raziskave, objavljene v reviji Lancet, so predstavili nove podatke o protimikrobni odpornosti in napovedali njeno povečanje do leta 2050.
Novosti in prelomnice v zdravljenju debelosti
Tudi za Slovenijo se začenja novo obdobje obravnave debelosti in zdravljenja bolnikov. S prihodom prvega za zdravljenje debelosti odobrenega zdravila se spreminja pristop v klinični praksi. Prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, predstavlja pomembne informacije in novosti.

Pisati o humorju v medicini ni pretirano zabavno
Ali humor sodi v zdravniške ambulante, znanstvene članke in strokovna predavanja? Asist. Žan Trontelj, dr. med., spec. družinske medicine, odgovarja pritrdilno in v svojih »stand-up« nastopih na medicinskih srečanjih argumentira, zakaj resna okolja ne zahtevajo vedno resnosti.

Z zdravili povzročena jetrna okvara
Z zdravili povzročena jetrna okvara je v zahodnem svetu vzrok kar 50 % akutnih jetrnih odpovedi. Kateri so najpogostejši vzroki za jetrne okvare pri zdravljenju z zdravili in prehranskih dopolnilih? Kakšen naj bo diagnostični proces ob sumu na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ukrepati?
Zanimivosti z letošnjega kongresa EASD
Kaj je odmevalo na letošnjem kongresu Evropskega združenja za preučevanje sladkorne bolezni (EASD), na katerem so predstavili pomembne novosti s področja diabetologije pa tudi debelosti? Med drugim so prikazali nove podatke o učinkovitosti in varnosti antidiabetičnih zdravil, ki bodo omogočila boljšo obravnavo oseb s sladkorno boleznijo.
Metformin in neželeni učinki na prebavilih
Metformin je zaradi velike učinkovitosti pri zniževanju HbA1c, minimalnega tveganja za hipoglikemijo, dobrega varnostnega profila in nizkih stroškov še vedno zdravilo prvega izbora pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2. Pri uživanju metformina se v približno 20 % pojavijo neželeni učinki na prebavilih. Kako jih lahko obvladamo?
V Sloveniji vsak dan primanjkuje 300 zdravil
Slovenija se tako kot druge evropske države sooča s pomanjkanjem zdravil, kar je še posebno pereče, kadar primanjkuje zdravil za ranljive skupine in zdravljenje redkih bolezni, opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Kako rešujemo težave s pomanjkanjem v Sloveniji?