Covid-19 in kronični pljučni bolnik v ADM
Kako bolnike z astmo in KOPB obravnavati v ambulanti družinske medicine, je na 9. Majhnovem dnevu predstavil spec. družinske medicine David Sopotnik, dr. med., iz ZD Celje. Povedal je tudi, kako prilagoditi zdravljenje in kdaj je primerna napotitev k pnevmologu.
Imunosupresivna zdravila in cepljenje proti covidu-19
Ali lahko imunosupresivna zdravila, s katerimi se zdravijo bolniki z imunsko pogojenimi boleznimi, zmanjšajo učinkovitost cepiv proti covidu-19? Raziskave, ki merijo humoralni in celični imunski odziv po cepljenju, so pomembne za razumevanje vpliva imunosupresivnih zdravil na imunogenost cepiv, meni avtorica, ki je opravila pregled raziskav in izsledke objavila v publikaciji Lancet Rheumatology. (1)
Tudi debeli so lahko podhranjeni
Po rezultatih raziskav je pri nas prehransko ogroženih 13,5 % splošne populacije in kar 60 % stanovalcev v negovalnih ustanovah. Naj med njimi ne prezremo pacientov s pridruženo debelostjo, opominja vodja Slovenskega združenja za klinično prehrano, specialistka splošne medicine, asist. dr. Milena Blaž Kovač, dr. med., iz ZD Ljubljana.
Algoritem za obravnavo revmatoloških bolezni z IPB
»Podatki o diagnosticiranju in zdravljenju revmatoloških bolezni s prizadetostjo pljučnega intersticija so skopi, splošno sprejetega mednarodnega konsenza tudi ni, zato je skupina revmatologov in pulmologov razvila algoritem, s katerim si prizadevamo izboljšati in poenotiti obravnavo teh bolezni,« je na Tavčarjevih dnevih povedala doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med.
Prva priporočila za obravnavo nevropatske bolečine
»Na področju zdravljenja nevropatske bolečine nas čaka še nekaj dela, zato smo v prvem koraku pripravili predlog za prva slovenska priporočila, s katerimi bi zvišali raven obravnave te bolezni v Sloveniji,« je na Fajdigovih dnevih povedal specialist anesteziologije in reanimatologije prim. Gorazd Požlep, dr. med.
Velik, morda prelomen korak pri zdravljenju hiperlipidemij
Kakšne so prve izkušnje iz prakse z novim zdravilom za zdravljenje odraslih s primarno hiperholesterolemijo (heterozigotno družinsko in nedružinsko) ali mešano dislipidemijo (kot dodatno zdravljenje ob dieti), so nam zaupali prof. dr. Mitja Lainščak, dr. med., dr. Dragan Kovačič, dr. med., in Mateja Verdinek, dr. med.
Kaj je zaželeno in čemu bi se radi izognili?
V nastajanju so nove smernice za zdravljenje depresije, predlog novih smernic, ki ga je oblikovala delovna skupina, je na 7. psihiatričnem kongresu predstavila specialistka psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med. Cilj novih smernic je, da bi bile v pomoč pri zdravljenju depresije ne le psihiatrom, ampak tudi zdravnikom na primarni ravni.
Bolečina v zobozdravstvu
Pacienti z zobobolom zobozdravnika pogosto najprej kontaktirajo po elektronski pošti ali telefonu. Dežurne službe v zobozdravstvu ni ali je omejeno dostopna, prav tako je za obravnavo potrebno kdaj čakati dan ali dva, zato je zelo pomembno, da pacientu svetujemo, kako v vmesnem času lahko lajša bolečino.
ECTRIMS 2021
Od 13. do 15. oktobra je potekal virtualni letni kongres Evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze (ECTRIMS), na katerem so strokovnjaki z vsega sveta predstavili nova dognanja o diagnostiki in zdravljenju te nevrološke bolezni. Povzeli smo nekaj odmevnih predstavitev.
Zdravljenje z NOAK po krvavitvi v centralni živčni sistem
Akutna krvavitev v centralni živčni sistem (CŽS) je resen zaplet zdravljenja z neposrednimi peroralnimi antikoagulacijskimi zdravili (NOAK). Trenutne smernice o ponovni uvedbi zdravljenja z NOAK po krvavitvi v CŽS so omejene na mnenja strokovnjakov, zato so asist. mag. Senta Frol, dr. med., prof. dr. Mišo Šabovič, dr. med., in izr. prof. dr. Janja Pretnar Oblak, dr. med., opravili analizo.
Velik vpliv na počutje posameznika ima prvi vtis
Velikokrat pacient pred obiskom zobozdravstvene ordinacije občuti tesnobo, ki jo povzročijo slabe izkušnje iz preteklosti, pogovori s pacienti, ki so imeli slabe izkušnje z zobozdravniki, ali na splošno strah pred neznanim. Za najbolj uspešno premagovanje tesnobe je bistvenega pomena medsebojno zaupanje zobozdravnika in pacienta.
Prizadevajo si za celostno obravnavo na enem mestu
Kronična bolečina v hrbtu je v Sloveniji zapostavljena, večinoma se v protibolečinskih ambulantah z njo ukvarjajo anesteziologi, ki pa sami ne morejo obravnavati vseh vidikov, ki jih vključuje kronična bolečina, opozarja predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine specialistka anesteziologije in reanimatologije Barbara Kosmina Štefančič, dr. med., iz SB Izola.
Vedno proti Rtu dobre nade
Velika mera norosti, trme in debele kože. Poleg znanja so bile po besedah Marcele Omahen, mag. farm., prav te značilnosti temelj, na katerih je pred desetletjem zrasla pHARMONIA, takrat prva in edina slovenska medicinska revija, ki se je spopadla z vsebinskim marketingom.
Kdaj je čas za napotitev v paliativno oskrbo?
V Sloveniji je po podatkih aktualne raziskave, opravljene na Onkološkem inštitutu Ljubljana, srednji čas od napotitve bolnikov z rakom dojk v paliativno oskrbo do njihove smrti 18 dni. Kaj naj bo podlaga zgodnejših napotitev oziroma kdaj je pravi čas za napotitev v paliativno oskrbo, so razpravljali na novembrskih Dnevih internistične onkologije.
Ko bolezen izzveneva, pa še kar ne morejo dihati
Kateri bolniki po prebolelem covidu-19 potrebujejo rehabilitacijo in kakšne oblike obstajajo, pojasnjuje doc. dr. Primož Novak, dr. med. V URI - Soča sprejemajo po vzpostavljenih kriterijih le najtežje bolnike, poleg tega obstajajo še tri možnosti rehabilitacije.
»Leto in pol je mimo in ta vrag ni prišel na naš oddelek«
»Iskreno smo ponosni, da smo po letu in pol negativni, da ta vrag ni prišel na naš oddelek,« je na letošnjih Tavčarjevih dnevih dejal specialist hematologije prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana. Opisal je, kako jim je to uspelo.
Kakšno je poznavanje imunoterapije in prognoze raka?
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Revolucija v zdravljenju raka pljuč
Terapija z zaviralci imunskih nadzornih točk je pred desetimi leti spremenila pogled na to, kako lahko obvladujemo raka, in danes še vedno pomeni revolucijo v zdravljenju te bolezni. Kdaj in kako se imunoterapija uporablja pri zdravljenju raka pljuč in kakšne so izkušnje pri zdravljenju na Kliniki Golnik, je razložila pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Kje so bolniki?
Po ocenah Registra raka RS je v času epidemije diagnostika raka pljuč močno upadla, opozarja internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri bolniki do diagnoze sploh niso prišli ali pa so prišli do nje kasneje, v slabši splošni telesni zmogljivosti in zato s slabšim pričakovanim izidom zdravljenja.
Enoletni izidi pri prebolevnikih covida-19
Dolgoročne posledice covida-19 pri prebolevnikih, ki so bili odpuščeni iz bolnišnice, večinoma še niso znane. Kitajski raziskovalci so opravili do zdaj največjo longitudinalno kohortno raziskavo, objavljeno v reviji Lancet, da bi spoznali dinamiko zdravstvenih posledic covida-19 v obdobju 12 mesecev od pojava simptomov.
Za bolne otroke je v Sloveniji dobro poskrbljeno!
Spadam še v generacijo pediatrov, ki je bila zaposlena na stari pediatrični kliniki pri Ljubljanici, kar pomeni, da piše te vrstice izkušen, že deloma sivolas zdravnik, ki zato lahko razpravlja o medicini v Sloveniji in primerja razmere pri zdravljenju otrok v zadnjih dekadah.
Ne pozabimo na raka pljuč
Po ocenah Registra raka RS so med epidemijo zaznali precejšen upad števila prijavljenih novih primerov raka, prav tako upad v številu napotitev na onkološko obravnavo in izvedenih obravnav ali preiskav na OI, je na letošnjih Schrottovih dnevih poudarila specialistka internistične onkologije asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Aktualna revija
