Uporaba fotobiomodulacije za zdravljenje hiposalivacije
Ker je predhodna klinična raziskava (1) asist. dr. Lidije Nemeth, dr. med., pokazala, da je fotobiomodulacija pri preiskovancih izboljšala pretok sline, je skupina raziskovalcev z metaanalizo (2) skušala dognati, kakšen je njen klinični pomen pri osebah s kserostomijo (občutkom suhih ust), ki je nastala zaradi posledic bolezni ali zdravljenja.
Spodbudni rezultati zdravljenja debelosti s kagrilintidom
Raziskava faze II, nedavno objavljena v reviji Lancet, je potrdila klinično učinkovitost različnih odmerkov kagrilintida pri obvladovanju telesne teže in dobro prenašanje takšnega zdravljenja. Omenjeni rezultati podpirajo izvedbo nadaljnjih kliničnih raziskav, ki bi to zdravilo z novim načinom delovanja lahko privedle do klinične prakse.
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Slovenski specialisti pediatrije so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali oceniti prevalenco dejavnikov tveganja in biooznačevalcev pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
Redki primerki
Te dni se sprašujem, kaj pomeni redkost. Ko ne gre po magistrali, misli spakirajo sendvič in peš zavijejo v bližnje ulice. Razbiram table ob poti. Maloštevilnost, posebnost, drugačnost? Okrog mene se začnejo sprehajati najbolj nenavadni trenutki in zgodbe, najbolj nevsakdanji ljudje, kar sem jih kdaj spoznala, in na lepem nisem več sama. Vse več nas je in kar še in še prihajajo. Barve postajajo gostejše ...
Kje smo in kako naprej?
V Sloveniji smo pri prepoznavanju bolnikov s transtiretinsko amiloidno kardiomiopatijo, ki se v svetovnem merilu v strokovnih krogih pogosteje omenja šele zadnjih nekaj let, dosegli pomemben napredek. S sistematičnim pristopom k ozaveščanju nam je uspelo vidno dvigniti raven znanja in zavedanja o bolezni. Takšno »samozavest« sta nam v zadnjih letih vlila predvsem dva mejnika.
Kaj kažejo najnovejši podatki o zaviralcih CGRP?
Zaviralci CGRP za zdravljenje migrene niso več nova zdravila. O njihovi učinkovitosti priča vrsta dokazov iz nadzorovanega kliničnega okolja in klinične prakse. Kaj kažejo najnovejši podatki neposredne primerjave z drugo aktivno učinkovino?
Najbolj varovalne veščine so medosebni odnosi
»Ponekod je delež izgorelega zdravstvenega osebja več kot 50-odstoten, kažejo podatki s področja družinske medicine, kar je resna grožnja zdravstvenemu sistemu. Če k temu dodamo še vse večjo nasilnost in nespoštljivost bolnikov, so razmere izrazito neugodne in nevarne,« je na delavnici v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije opozorila prof. dr. Polona Selič - Zupančič, univ. dipl. psih.
O učinkovitosti in varnosti nove kreme za zdravljenje psoriaze v plakih
Luskavica (psoriaza) je kronična vnetna kožna bolezen, pogojena s številnimi genetskimi in imunološkimi dejavniki. Z obstoječimi zdravili se je (še?) ne da pozdraviti, lahko pa zelo učinkovito lajšamo simptome. Po zdaj znanih podatkih ima na razvoj luskavice velik vpliv dednost, za zagon pa so potrebni še dejavniki iz okolja.
Juhica ob odpovedi prebavil je napaka
Bolnike z odpovedjo ali prizadetostjo prebavil moramo vedno obravnavati multidisciplinarno, kar je pogosto preizkušnja za naše klinične razmere, meni spec. anesteziologije in reanimatologije izr. prof. dr. Nada Rotovnik, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Vpliv vitamina D na rak dojk
Rezultati velike prospektivne raziskave Pathways so pokazali, da je zadostna raven vitamina D v krvi ob postavitvi diagnoze raka dojk verjetno povezana z boljšim izidom zdravljenja. Ob rastočem zanimanju za to temo je specialistka interne medicine in endokrinologinja prof. dr. Marija Pfeifer, dr. med., predstavila do zdaj znana dejstva, možnosti in omejitve.
Primerljivo ali bolje kot v Evropi
V Centru za cistično fibrozo na Pediatrični kliniki je obravnava otrok in mladostnikov že vrsto let multidisciplinarna. Da delajo dobro, dokazuje tudi primerjava kazalnikov kakovosti obravnave s podatki iz registra bolnikov pri Evropskem združenju za cistično fibrozo (The European Cystic Fibrosis Society Patient Registry – ECFSPR), razlaga spec. pediatrije mag. Marina Praprotnik, dr. med.
Da bi vsakdo z redko boleznijo dobil najboljšo obravnavo
Področje redkih bolezni (RB) je bilo prepoznano kot eden pomembnejših izzivov na ravni celotne EU, ki si je skupaj z nacionalnimi vladami zastavila cilj, da izboljša prepoznavanje in zdravljenje RB s krepitvijo sodelovanja na evropski ravni, usklajevanjem in podpiranjem nacionalnih načrtov za RB ter direktivo o pravicah pacientov pri čezmejnem zdravstvenem varstvu.
Kje so še izzivi pri zdravljenju sladkorne bolezni?
Še tako dobro znanje o zdravljenju sladkorne bolezni in njegovo osveževanje z novimi spoznanji in najnovejšimi smernicami nam ne koristi, če ni dobrega sodelovanja z osebo s sladkorno boleznijo, poudarja specialistka družinske medicine Katarina Skubec Moćić, dr. med., iz Zdravstvenega doma Celje. Kje vidi izzive in priložnosti pri zdravljenju sladkorne bolezni v ambulanti družinske medicine?
Kako ukrepati ob odkriti trombocitopeniji?
Imunsko trombocitopenijo sprožijo različna stanja, najpogosteje virusne okužbe, lahko tudi cepljenja. Lahko se pojavi v sklopu nekaterih avtoimunih obolenj, na primer sistemskega lupusa, ali pa zaradi imunske disregulacije pri različnih oblikah imunske pomanjkljivosti. Neredko pa vzrok oziroma sprožilni dejavnik ni znan.
Pomembne novosti pri klinični obravnavi SPO
V klinični praksi je nekaj pomembnih sistemskih novosti na področju obravnave spolno prenosljivih okužb (SPO), za katere je pomembno, da jih zdravniki poznajo, pravi specialistka infektologije prof. dr. Mojca Matičič, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Kaj vse se je spremenilo?
O vztrajnih telesnih simptomih
Do 25 % bolnikov, ki obiskujejo zdravnika družinske medicine, toži za dolgotrajnejšimi telesnimi simptomi, za katere po številnih preiskavah ne najdemo organskega vzroka. Bolniki s tako imenovanimi medicinsko nepojasnjenimi stanji ali vztrajnimi telesnimi simptomi, katerih število je v epidemiji še naraslo, razkrivajo potrebo po novih pristopih v medicini.
Davek pandemije covida-19
Pandemija covida-19 je globoko zarezala v naš vsakdan. Prinesla je podaljšanje časa sedenja s pet na osem ur, manj urejen ritem prehranjevanja, pogostejše poseganje po nezdravih prigrizkih, povečanje uživanja alkohola. Prikovanost na dom nas je že stala spremembo življenjskega sloga in tudi zdravja, je kritičen Rok Poličnik, mag. diet., spec. klin. diet., z Nacionalnega inštituta za javno zdravje.
Kaj narekuje spremembo zdravljenja?
Pojav komplikacij klasičnega zdravljenja napoveduje kritično točko v obravnavi bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo. Kaj lahko ponudimo v nadaljevanju in kako v epidemiji poteka uvajanje novega zdravila za kontinuirano zdravljenje, ki so ga slovenski bolniki dobili med prvimi v Evropi, sta pojasnili izr. prof. dr. Maja Trošt, dr. med., in doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med.
Možganska kap, kaj pa zdaj?
»Eden ključnih elementov rehabilitacijske oskrbe je dobra organiziranost in usklajenost zdravstvenih služb,« je predavanje o rehabilitaciji po možganski kapi (MK) na 5. interdisciplinarnem mednarodnem kongresu žilne nevrologije začela doc. dr. Nika Goljar Kregar, dr. med., z URI – Soča v sodelovanju s prim. izr. prof. dr. Bredo Jesenšek Papež, dr. med., z IFRM UKC Maribor.
Peroralni antikoagulanti, okužbe dihal in tveganje za krvavitve
Peroralni antikoagulanti so povezani s povečanim tveganjem za obolevnost in umrljivost zaradi gastrointestinalnih in intrakranialnih krvavitev. Interakcije z določenimi antibiotiki, kot so makrolidi in fluorokinoloni so znan vzrok za hude krvavitve. Se krvavitve ob uživanju peroralnih antikoagulantov pojavljajo zaradi interakcije z antibiotikom ali same okužbe, pišejo v BMJ.
Bomo spet pozabili na redke bolezni?
Po podatkih evropskega registra preteče od prvega simptoma do diagnoze Fabryjeve bolezni od 15 do 20 let. Ta čas se po besedah specialista interne medicine prim. Bojana Vujkovca, dr. med., ne skrajšuje. Eden od razlogov je način delovanja v medicini, ki botruje zapostavljenosti redkih bolezni na splošno. Prim. Vujkovac mu nazorno pravi »vrtičkarstvo«.
Kot da Crohnova bolezen ni dovolj
Po znanih podatkih naj bi med 17 in 50 % bolnikov s Crohnovo boleznijo imelo fistule, najpogosteje perianalne. »Pri 5 do 10 % so perianalne fistule celo prva manifestacija Crohnove bolezni,« pravi spec. gastroenterologije dr. Nataša Smrekar, dr. med., s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Črevesni imunski sistem – kaj moramo vedeti?
Zaradi stalne aktivnosti imunskega sistema nekateri pravijo, da dogajanje v črevesni sluznici ves čas spominja na vnetje nizke stopnje. Kdaj to prehaja v aktivno, intenzivno vnetje in kateri dejavniki prispevajo k spremembam črevesnega imunskega sistema? Piše prof. dr. Rok Orel, dr. med., iz Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Aktualna revija
