Nova prelomnica v zdravljenju srčnega popuščanja
Medtem ko smo do nedavnega bolnike s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata lahko zdravili le simptomatsko in njihove komorbidnosti, podatki zadnjih raziskav kažejo, da lahko z zaviralci SGLT2 spremenimo potek tudi te bolezni. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, je spregovoril o novih dognanjih.
Ne znamo ceniti stvari, ki so v življenju zares pomembne
Asist. dr. Luka Hočevar, dr. dent. med., ni želel postati zdravnik, ker pravi, da bi ga težke zgodbe bolnikov čustveno preveč bremenile. Omenil je še en razlog za izbiro študija dentalne medicine in ne medicine, ki zanj ni pretirano laskav, a ga je priznal brez olepševanja.
ADA in ESC priporočata podobno, kako pa pri nas?
Podoben pristop zadnjih smernic ESC in ADA k obravnavi bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 je pomemben, saj tako izginja dilema, kaj naj bo zdravilo prvega izbora, poudarja spec. interne medicine doc. dr. Miodrag Janić, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Kako po novih smernicah obravnavati bolnike?
Kako čim bolj učinkovito zdraviti shizofrenijo
Vsako novo zdravilo za zdravljenje shizofrene motnje bolnikom prinaša dodatno upanje. Žal tudi najsodobnejša terapija pogosto ni dovolj učinkovita, kar je v veliki meri povezano z bolnikovim zanikanjem bolezni in/ali nerednim jemanjem predpisanih zdravil. Spec. psihiatrije prim. Dragan Terzič, dr. med., je poudaril, naj bo predpisovanje zdravil usmerjeno na vodilno simptomatiko psihotične motnje ...
Najnovejše orožje proti staranju?
Človeško telo je, tako kot vse v živem svetu, omejeno z rokom trajanja. V raziskavi, objavljeni v Nature Communications, so z oceno izgube fiziološke odpornosti človeškega telesa ta rok določili pri 150 letih. Kateri so bolj ali manj znani dejavniki dolgoživosti? Katere učinkovine, ki jih v zadnjem času proučuje znanost, bi lahko podaljšale naše življenje?
Povezava med nekaterimi UV-filtri in melanomom
Kako varni so UV-filtri v sredstvih za zaščito pred soncem? Lahko z gotovostjo trdimo, da ščitijo pred nastankom melanoma? Kot kažejo prvi izsledki, žal ni tako. Nekateri celo spodbujajo razrast melanomskih celic in celični kanibalizem, je na srečanju Dermatološki vikend v Rimskih termah povedala dermatologinja dr. Tanja Prunk Zdravković, dr. med.
Klinično pomembne interakcije zdravil z živili
Učinek zdravila je lahko odvisen od medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, hrano, pijačo ali prehranskimi dopolnili. Živila lahko povečajo ali zmanjšajo učinkovitost zdravila. Večina klinično pomembnih interakcij med hrano in zdravili je posledica spremembe biološke uporabnosti zdravila. Najpomembnejše so interakcije, pri katerih obstaja veliko tveganje za neuspešno zdravljenje ...
Najboljši rezultati ob sodelovanju dietetika in edukaciji bolnika
Uspešna pri zdravljenju pankreatične eksokrine insuficience je nadomestna pankreatična encimska terapija, vendar pa je nujno sodelovanje dietetika in preverjanje kompliance, opisuje sodobno obravnavo gastroenterolog Matic Koželj, dr. med. Kako pristopiti k zdravljenju, da bo to učinkovito?
Kaj je novega? Veliko!
Skokovito se razvijajo nove terapevtske možnosti za različne vnetne, pa tudi druge redkejše kožne bolezni. Kaj je na obzorju in kakšni so podatki najnovejših raziskav, je več kot 100 strokovnjakov predstavilo v več kot 300 izobraževalnih vsebinah na letošnjem kongresu Ameriške akademije za dermatologijo. Piše spec. dermatologije Olga Točkova, dr. med.
Na kaj pomisliti, če topikalno zdravljenje ne prinaša rezultatov
Topikalno oziroma lokalno zdravljenje je navadno prva izbira zdravljenja onihomikoz, ki pa ni vedno uspešna. Specialist dermatovenerologije prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., in Ana Šujica, dr. med., opozarjata, da uspešnost zdravljenja povečujeta predvsem dva dejavnika.
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
Je rak že kronična bolezen?
Ali danes o raku že lahko govorimo kot o kronični bolezni? Kaj vpliva na daljša preživetja bolnikov? Odgovore je na 25. Schrottovih dnevih strukturirano nanizala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana
Niso vsi »grdi rački«
»V Sloveniji bolnikom pri obravnavi melanoma ponujamo vse, kar zmoremo in znamo, delamo dobro,« poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor. Na že 18. šoli o melanomu je ponovno opozorila tudi na manj značilne oblike in mesta pojavljanja. Kako jih odkriti?
Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti
V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.
»Akademska medicina je krvavo delo«
Problematika družinskega zdravnika, sodelovanje med javnim in zasebnim zdravstvom, razlike v plačnih razredih, neenaka dostopnost bolniških postelj in ideja o nacionalnem univerzitetnem kliničnem centru so bile nekatere izmed tem posveta o ključnih vprašanjih za razvoj zdravstva v Sloveniji v obdobju 2022–2032.
Od želenih do neželenih porastov hemoglobina
Pred začetkom zdravljenja z epoetini je treba pri bolnikih oceniti tveganje za pojav neželenih učinkov zdravljenja. Po njegovi uvedbi pa sta ključnega pomena redno spremljanje bolnikov in vzdrževanje koncentracije hemoglobina v optimalnem intervalu. Kako si lahko pri tem pomagamo? Svetuje Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm.
Drug brez drugega ne moremo
»Trenutno so odnosi na delu tudi zaradi epidemiološke situacije dodatno skrhani. Veliko lepše in bolj produktivno bi lahko delali, če bi se vsi trudili stopiti skupaj,« je prepričana specializantka žilne kirurgije Ana Marija Ledinšek, dr. med., iz SB Celje.
Kako prepoznamo in zdravimo onihomikoze
Glivične okužbe nohtov oziroma onihomikoze niso zgolj estetska težava, ampak negativno vplivajo na kakovost življenja, zato je pomembno, da jih prepoznamo in pravilno zdravimo, poudarja spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze (MS) se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos pa je na voljo novo popolnoma humano monoklonsko protitelo ofatumumab. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med.
Koristi farmakovigilance?
Poročanje o neželenih učinkih zdravil (NUZ) se v Sloveniji v zadnjih letih izboljšuje, a v praksi še vedno velja, da je tako imenovana kultura poročanja pri nas slaba. Zakaj je slaba in kakšne so na drugi strani prednosti doslednega zbiranja in poročanja? Piše asist. Mina Kovačevič, mag. farm., spec. klin. farm.
Preveč nespecifičnih težav – preveč rastnega hormona?
Kaj je pokazala podrobna analiza, ki so jo v UKC Ljubljana izvedli v kohorti oseb z akromegalijo, predstavlja spec. interne medicine izr. prof. dr. Mojca Jensterle - Sever, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove UKC Ljubljana.
Dejavniki tveganja za preeklampsijo med nosečnicami
Ameriške smernice svetujejo majhne odmerke aspirina v nosečnosti, če obstajajo nekateri dejavniki tveganja za razvoj preeklampsije. Kakšna je prevalenca teh dejavnikov med nosečnicami, ki so v letu 2019 rodile v ZDA, je bilo ocenjeno v raziskavi, katere rezultati so bili januarja letos objavljeni v publikaciji JAMA Network.