Povezava psihosocialnega stresa s tveganjem za akutno možgansko kap
Analiza podatkov, zbranih v raziskavi INTERSTROKE, je potrdila, da je psihosocialni stres povezan s tveganjem za možgansko kap ter da je višji lokus kontrole v domačem okolju in službi povezan z zmanjšanjem zaznave stresa in zmanjšanjem verjetnosti za kap. Članek je bil objavljen v publikaciji JAMA.
Učinki rehabilitacijskega programa po srčnem infarktu
Dolgoročni preventivni ukrepi preprečevanja aterosklerotične žilne bolezni pri osebah po srčnem infarktu zajemajo zdravljenje v sklopu sekundarne preventive po srčno-žilnem dogodku in spremembo življenjskega sloga. Zaradi ugodnega vpliva se priporoča sledenje mediteranskemu slogu življenja. Kakšna je pri tem adherenca bolnikov?
Covid-19 in zdravljenje z zdravilom VV116 vs. nirmatrelvir-ritonavir
V decembrski številki revije New England Journal of Medicine je bila objavljena primerjava učinkovitosti med VV116 ter priporočeno kombinacijo nirmatrelvirja in ritonavirja pri zdravljenju covida-19 pri odraslih, ki ne potrebujejo dodatnega kisika in imajo povečano tveganje za napredovanje bolezni. Katere so glavne ugotovitve?
Demenca brez motenj spomina
Kontinuirane oblike zdravljenja lahko uvedemo tudi bolnikom z napredovalo Parkinsonovo boleznijo s pridruženim sindromom demence. A pri teh kompleksnih bolnikih lahko uvajanje ali prilagajanje terapije kognitivne težave poslabša. Doc. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med., spec. nevrologije, iz Nevrološke klinike UKC Ljubljana poudarja povečano zavedanje teh izzivov.
Preboj v zdravljenju KLB
Zaviralci SGLT2 imajo izjemno ugodne učinke na zmanjševanje pojavnosti kronične ledvične okvare, omilijo albuminurijo, upočasnijo nadaljnje slabšanje ledvičnega delovanja in napredovanje kronične ledvične bolezni (KLB) do končne odpovedi ledvic, vse to ne glede na vzrok ledvične bolezni in sočasna druga obolenja. To je resnično mejnik v obravnavi KLB, saj istega bolnika lahko prizadeneta dve ali celo več ledvičnih bolezni, zdravilo pa je pri vseh isto.
Medicinska potrditev spolne identitete
Duševni stiski, ki je posledica neskladja med biološkim spolom, ki je bil posamezniku pripisan od rojstvu, in njegovo spolno identiteto, pravimo spolna disforija. Nekaterim posameznikom zadošča pravna potrditev spola in socialna tranzicija, drugi potrebujejo tudi medicinsko tranzicijo, tj. maskulinizirajočo ali feminizirajočo hormonsko terapijo in kirurški poseg.
Nepogrešljiv del diagnostike v onkologiji
Sodobna molekularna diagnostika omogoča izbiro najbolj učinkovitega zdravljenja, prilagojenega bolniku. S tem se tudi paradigma zdravljenja raka od nekdanje usmerjenosti zgolj na organ izvora in histološki podtip premika k novim možnostim zdravljenja na podlagi genetskih sprememb v tumorju.
Zdravilne rastline s pomembno vlogo pri BHP
Benigna hiperplazija prostate (BHP) se pojavi pri več kot 50 % moških, starih od 60 do 70 let, in kar pri 90 % moških po 70. letu. Zaradi staranja prebivalstva število obolelih strmo raste, vse več raziskovalcev pa išče nove odgovore na vprašanja o učinkovitosti in varnosti (naravnih) zdravil, ki so na voljo za lajšanje te motnje. Med njimi je izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Kako lahko umetna inteligenca pomaga pri odločanju o zdravstvenih vprašanjih?
Umetna inteligenca (UI) tudi v medicini prinaša številne prednosti, vključno z izboljšanjem diagnostike, napovedovanjem tveganj in izboljšanjem zdravstvene oskrbe. S prihodom odprtokodnih modelov UI, kot je ChatGPT, so se pojavile nove možnosti za uporabo tehnologije v klinični praksi. Kako je to videti v praksi? Kakšne etične dileme se postavljajo ob uporabi UI?
Quo vadis, družinska medicina?
Prim. asist. dr. Aleksander Stepanović, dr. med., spec. splošne medicine, predsednik Združenja družinskih zdravnikov Slovenije in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske medicine, oba s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, sta predstavila pogled na trenutne izzive družinske medicine pri nas in orisala delček njene možne poti v prihodnosti.
Teža debelosti pri tveganju za žilne bolezni
Kako debelost prek različnih mehanizmov vpliva na celoten srčno-žilni sistem in poveča tveganje za periferno arterijsko bolezen (PAB) ter vensko trombembolijo (VTE), je na 64. Tavčarjevih dnevih predstavil Marko Miklič, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana.
Kvantni preskok v obravnavi redkih bolezni
»Kljub vsem izzivom, ki smo jim priča v zdravstvu, smo na področju redkih bolezni v Sloveniji zelo napredni,« pravi izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., s Pediatrične klinike v Ljubljani. Napovedal je novosti, ki se obetajo v kratkem, njihov pomen za zdravnike na primarni ravni in področja, na katerih bodo s svojim znanjem v prihodnje prispevali slovenski raziskovalci.
Kako pogosto se srečate z redkimi boleznimi?
Za katere redke bolezni obstajajo terapije, kaj omogoča sodobno zdravljenje, kako je z njihovo obravnavo v Sloveniji in kakšno vlogo igra dednost? Kratek kviz o redkih boleznih je pripravila Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
Apiksaban v zdravljenju tromboze venskih sinusov
Direktni zaviralci faktorja Xa (DOAK) za zdaj še niso zdravila prvega izbora pri bolnikih s trombozo venskih sinusov. Kaj o varnosti in učinkovitosti zdravljenja teh bolnikov z apiksabanom pravijo podatki sistematičnega pregleda primerov in slovenske izkušnje?
Statini in inzulinska rezistenca med otroki s hiperholesterolemijo
Pri odraslih je terapija s statini povezana s povečano inzulinsko rezistenco, sekrecijo inzulina in tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2. Podatki o učinkih statinov na homeostazo glukoze pri otrocih in mladostnikih, ki potrebujejo vseživljenjsko zdravljenje hiperholesterolemije, pa so pomanjkljivi.
Oligometastatski rak prostate
Oligometastatski rak predstavlja v zdravljenju onkoloških bolnikov posebno entiteto. Čeprav gre v osnovi za metastatsko bolezen, pa novejši pristopi in novi načini zdravljenja omogočajo izboljšanje kontrole bolezni in preživetja. Doc. dr. Helena Barbara Zobec Logar, dr. med., je na strokovnem dogodku Oligometastatski rak predstavila najnovejša spoznanja.
Polovica prebivalcev ima težave z zdravstveno pismenostjo
Rezultati prve slovenske raziskave zdravstvene pismenosti niso vzpodbudni. Kaj lahko naredimo za bolj informirane zdravstvene odločitve posameznikov? Kakšen učinek bi imelo izboljšanje stanja na izide zdravljenja kroničnih bolezni? Kakšna je danes raven cepilne pismenosti? Domače ugotovitve smo postavili ob bok odmevnejšim tujim raziskavam.
Vsakdo nosi v sebi odstotek neandertalca
Nobelova nagrada za medicino je bila lani podeljena švedskemu genetiku Svantu Pääbu predvsem zaradi odkritij na področju genomov tako imenovanih izumrlih človečnjakov in tudi evolucije človeka, kar je dalo nekatere dolgo iskane odgovore. Te je predstavila doc. dr. Luca Lovrečić, dr. med., specialistka klinične in laboratorijske medicinske genetike iz UKC Ljubljana.
KLL: neozdravljiva bolezen, a z dobro prognozo
Ne-Hodgkinovi limfomi nastanejo zaradi razraščanja rakavo spremenjenih celic B ali T. Rakava klonska spremenjenost limfomskim celicam omogoča nenadzorovano rast in delitev neodvisno od citokinov in celičnega okolja, značilnega za normalne celice. Med najpogostejše indolentne limfome sodi tudi kronična limfocitna levkemija (KLL).
Novi obeti zdravljenja luskavice
Prednosti zgodnjega zdravljenja luskavice postajajo z novimi spoznanji vse očitnejše, je poudaril spec. dermatovenerologije prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ob izsledkih raziskave GUIDE, ki jo je predstavil na Dermatološkem vikendu v Rimskih Toplicah.
Enostavna rešitev pri kompleksni težavi ne bo prava
Specializant internistične onkologije dr. Luka Čavka, dr. med., z Oddelka za onkologijo UKC Maribor meni, da zdravniške kolege pogosto bremeni občutek manjše izpolnjenosti ali celo krivičnosti, ker sistem njihovega dela ne vrednoti ustrezno. V onkologiji, ki si ne more privoščiti čakalnih dob, to še posebej izstopa.
Preden se omikron spet spremeni v kaj drugega
Zgodnje protivirusno zdravljenje je učinkovito, zdravilom pa je treba bolj zaupati, je na spletnem dogodku z naslovom Covid-19 tri leta kasneje poudarila doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Koruza, kokoš ali jajce?
Na EASD 2022 je bilo v sekciji z naslovom Diet from Plants to Cans predstavljenih več zanimivih raziskav o vplivu prehrane na pojavnost, obolevnost in umrljivost zaradi sladkorne bolezni (SB). Pri svetovanju o zdravi prehrani se oddaljujemo od deležev makrohranil in težimo k prehranskim vzorcem, vendar so nekatera živila zaradi svojega izvora − recimo živalskega, ali priporočil, ki nimajo nujno trdnih dokazov, še vedno kontroverzna − recimo mlečni izdelki ali jajca. Predstavljamo živila, katerih uživanje prinaša povečano tveganje za pojav SB2.
Tukaj in zdaj
Naj bodo prazniki polni! Veselja, iskrivih nasmehov, potrpljenja, humorja, sočutja, miru. Naj malo upočasnimo, postojimo, ne le v vrsti pred blagajno, ampak navznoter, sami s seboj. Včasih nam leto tako bliskovito spolzi skozi prste – pade sneg, pride maj, pride spet jesen … Tisoče in tisoče let. Vmes pa mi, kratkotrajni vesoljni pojavi ....
Ena diagnoza, eno zdravilo?
Bolniki, ki imajo po definiciji vsaj dve sočasni kronični bolezni ali bolezenski stanji, preplavljajo zdravstveni sistem. Tradicionalni model medicine, ki temelji na ideologiji ene bolezni, takim bolnikom ne zadošča. Na kaj se lahko naslonimo pri obravnavi, če literatura in klinične študije pogosto ne predvidevajo tolikšne kompleksnosti, pišemo v glavni temi decembrske številke pHARMONIA.
Napredek pri diagnostiki nevrodegenerativnih bolezni
Ocena mrežne aktivnosti možganov pri nevrodegenerativnih boleznih bo prispevala pomemben korak k diagnozi, še bolj pa k natančnejši prognozi teh bolnikov. Dodatne dokaze je prinesla nedavna objava v publikaciji Nature Reviews Neurology, kjer vidno avtorsko vlogo nosi slovenska nevrologija.
Aktualna revija
