Intervencije kliničnega farmacevta pri zdravljenju
Potencialno neustrezna zdravila (PNZ) so tista, pri katerih tveganje uporabe presega pričakovane koristi v zdravljenju ter lahko v večji meri povzročajo težave, povezane z zdravili, kot bolj primerne alternative. Predpisovanje PNZ je pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami pogosto, zato obstaja potreba po racionalnejši farmakoterapiji.
Nekardiološke pridružene bolezni pod nadzorom?
Bolniki s srčnim popuščanjem imajo lahko številne pridružene bolezni, nekardiološke pridružene bolezni pa zahtevajo boljšo obravnavo. Nujno je sodelovanje kardiologa, družinskega zdravnika in drugih specialistov, opozarja na širšo problematiko dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine, spec. kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Za katere bolnike z renalno anemijo vidimo priložnost?
O novih izzivih zdravljenja renalne anemije pri napredovali kronični ledvični bolezni (KLB), ki je povezana z večjo umrljivostjo, zapleti, hospitalizacijami in slabšo kakovostjo življenja, je spregovorila Urška Marković, dr. med., specialistka nefrologije iz Splošne bolnišnice Slovenj Gradec.
MDS: vse več bolnikov, pa premalo pravih rešitev
Kaj usmerja zdravljenje mielodisplastičnih sindromov, ki postajajo najpogostejša krvna bolezen starostnikov, in kakšne možnosti imajo na voljo bolniki, odgovarja prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Bronhodilatatorji pri kadilcih s simptomi in ohranjeno pljučno funkcijo
Septembra so bili v NEJM objavljeni rezultati raziskave RETHINC (Redefining Therapy in Early COPD). Številne osebe z anamnezo kajenja imajo klinično pomembne simptome, povezane z dihali, kljub odsotnosti obstruktivnih motenj ventilacije v spirometriji. Čeprav so podatki o učinkovitosti pomanjkljivi, so pogosto zdravljeni z zdravili za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).
Prelomnica tudi v zdravljenju pljučnega raka
Maximilian J. Hochmair, dr. med., vodja pulmoonkološke enote v bolnišnici Otto-Wagner na Dunaju, je na nedavnem Golniškem simpoziju ponazoril, kako poteka precizno zdravljenje pri pljučnem raku in kaj bolnikom prinaša še en pomemben napredek v tarčnem zdravljenju.
“Kolegi se zelo angažirajo in veliko naredijo sami”
Kako novosti živijo v praksi in kako poteka sodelovanje med specialisti, povezanimi v obravnavo komorbidnih bolnikov s srčnim popuščanjem, je ob pregledu dinamičnega dogajanja zadnjih let povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Prenovljene smernice za klinično obravnavo SB2
Spremembe v predpisovanju antihiperglikemičnih zdravil je na svečani predstavitvi prenovljenih slovenskih smernic predstavil prof. dr. Andrej Janež, dr. med., njihova urednica prof. dr. Draženka Pongrac Barlovič, dr. med., je predstavila še nekatere druge pomembne novosti.
Personalizirana medicina
Že naši kolegi predantične in antične dobe so zapisali, da ne moremo iste bolezni pri vseh bolnikih pozdraviti na enak način. Zakaj potem šele več kot 2.500 let po tem govorimo o »personalizirani medicini«? Piše prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediatrije z UKC Ljubljana.
Učinkovitost in varnost novega zdravila za zdravljenje IPF
Trenutno sta za zdravljenje idiopatske pljučne fibroze (IPF) odobreni dve zdravili – nintedanib in pirfenidon, ki upočasnita, ne pa tudi ustavita napredovanje bolezni. Zato obstaja potreba po dodatnih načinih zdravljenja. Revija New England Journal of Medicine je objavila rezultate klinične raziskave z novim zdravilom, ki selektivno zavira encim fosfodiesteraze tipa 4 (PDE4).
(Ne)učinkovitost bioloških zdravil pri KOPB z eozinofilijo
Na 4. mednarodnem forumu težke astme v Ljubljani (SAF 2022) je doc. dr. Matevž Harlander, dr. med., spec. pnevmologije s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana, predstavil možnosti uporabe bioloških zdravil pri težki obliki KOPB z eozinofilijo.
Medicina dokončnih odgovorov
Kako v slovenski klinični praksi živi personalizirana medicina? Kako najbolj tarčno zajamemo vse dejavnike, pomembne za razumevanje kompleksnosti pojava, kot je bolezen? Kdaj bodo potenciali precizne medicine in dokončni odgovori, ki jih prinaša, pripeljali do razbremenitve zdravstvenega sistema?
Bolniki ji obračajo hrbet
Hereditarni angioedem je redka življenje ogrožajoča bolezen, za katero so v zadnjih letih na voljo nove terapevtske možnosti. Še vedno ostaja izziv odkrivanje, poudarja asist. Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. s Klinike Golnik pa je spregovoril o procesu diagnostike in genetski analizi.
Za srčno medicino
Zdravniški poklic je težek in vsi ne vzdržijo. Tako je v eni od svojih kolumn, ki je na noge dvignila domačo laično pa tudi strokovno javnost, med drugim zapisal prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Povod za iskren zapis o zloveščih tabu temah slovenske medicine je bil tragičen dogodek, samomor študenta in skupinska obravnava študentov pri psihiatru.
Veliko potencialnih interakcij, malo zanesljivih podatkov
Številni bolniki sočasno z zdravili uporabljajo pripravke za samozdravljenje (SZ). Snovi, ki so v različnih pripravkih za SZ, lahko pomembno vplivajo tudi na delovanje zdravil in v interakcijah z zdravili povzročajo neželene učinke.
Še nikoli tako hitro
Srčno popuščanje, ki dobiva razsežnosti epidemije, prinaša visoko morbidnost in mortaliteto. To breme zdravstvenega sistema pa danes že nekoliko zmanjšujemo po zaslugi terapevtskih prebojev. »V zadnjih letih se klinične raziskave, ki spreminjajo klinično prakso, nizajo s takšno hitrostjo, kot se niso nikoli poprej,« je optimističen prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Revolucija v medicini
Za vedno večji delež bolezni poznamo primarni vzrok na molekulskem ali celičnem nivoju. Z razvojem znanosti in biomedicinskih tehnologij prihajamo v obdobje, ko bo mogoče vedno večje število takšnih bolezni tudi zdraviti, bodisi z usmerjanjem selektivno na tarčne celice bodisi s popravljanjem genskega zapisa ali njegovim nadomeščanjem.
Zaščita pred okužbo s HIV v resničnem življenju
Raziskava, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da zdravilo za preprečevanje okužbe s HIV, ki se jemlje pred izpostavitvijo okužbi, v resničnem življenju zaradi slabšega sodelovanja ogrožene populacije ne dosega takšne učinkovitosti, kot je bila dokazana v nadzorovanih kliničnih raziskavah.
Od pojava prvih težav do diagnoze tudi več let
Ob prepoznavi vnetne bolečine v križu in izključitvi drugih pogostejših razlogov bolečine v križu, kot so poškodba, hernija diska ali degenerativne spremembe, je potrebna obravnava pri revmatologu. Če pravočasno pomislimo na aksialni spondiloartritis, lahko bolnikom s to boleznijo pomembno izboljšamo kakovost življenja.
Nove različice nas ne smejo uspavati
Bolniki z dejavniki tveganja naj se cepijo takoj in naj ne čakajo na usmerjena cepiva, je na spletnem strokovnem posvetu Pasti covida-19 v organizaciji Zdravniške zbornice Slovenije dejala prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije z UKC Ljubljana.
ATTR-CM: kje vse jo moramo iskati?
Gre za pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, ki terja veliko umrljivost. Od pojava simptomov srčnega popuščanja bolniki živijo še dve do tri leta in imajo zelo slabo kakovost življenja. Zakaj je pomembno, da te bolnike čim prej najdemo in zdravimo, razlaga doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Učinkovitost intervencij za izgubo telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla sistematski pregled in metaanalizo učinkovitosti intervencij na primarni ravni za izgubo telesne teže pri odraslih. Ugotavljali so, kakšna je bila razlika v izgubi teže in ali obstajajo razlike v intervenciji medicinskega in nemedicinskega osebja. Članek je bil objavljen v publikaciji BMJ.
Aktualna revija
