Kaj je zaželeno in čemu bi se radi izognili?
V nastajanju so nove smernice za zdravljenje depresije, predlog novih smernic, ki ga je oblikovala delovna skupina, je na 7. psihiatričnem kongresu predstavila specialistka psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med. Cilj novih smernic je, da bi bile v pomoč pri zdravljenju depresije ne le psihiatrom, ampak tudi zdravnikom na primarni ravni.
Kaj je zares pomembno?
Kako otroku ali mladostniku z neozdravljivo napredujočo boleznijo omogočiti, da bo zadnja leta, mesece, tedne in dneve preživel čim bolj kakovostno? S tem vprašanjem se sooča tim za paliativno oskrbo otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, ki ga vodi specialistka pediatrije doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., po vzoru primerljivih otroških klinik po svetu.
Prve nacionalne smernice sledijo svetovnim novostim
Približno 30 do 50 % bolnikov z depresijo razvije odpornost proti zdravljenju. Nedavno izdane nacionalne smernice spreminjajo paradigmo določanja rezistence. Eden od avtorjev smernic, specialist psihiatrije doc. dr. Jurij Bon, dr. med., poudarja, da v ospredje stopa pravočasna opredelitev tveganja za to doslej težko obvladljivo stanje.
Dolgoročna sodelovalnost bolnika je velik izziv
Bolniki s shizofrenijo so večinoma brez uvida v svoje bolezensko stanje. S kakšnimi izzivi se psihiatri soočajo v obravnavi bolnikov s to boleznijo in kako te izzive naslavljati, razlagata asist. Andreja Čelofiga, dr. med., z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor in mag. Anita Trpin Katarić, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Idrija.
Zagonetnejše odkrivanje depresije pri moških
»Moški nosijo v sebi precej več agresivnega potenciala kot ženske,« je na vprašanje o znakih depresije pri moških začel odgovarjati specialist psihiatrije in psihoterapevt doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Ker je klinična slika veliko bolj agresivno obarvana, pri moških toliko težje prepoznamo duševno motnjo.
Če bomo uspešni, HCV ne bo več grožnja za javno zdravje
Slovenija zaznamuje 13-letnico uspešne sistematične obravnave okužb z virusom hepatitisa C (HCV) pri skupini z največjim deležem okuženih, tj. pri osebah, ki uporabljajo droge. Specialist psihiatrije doc. dr. Andrej Kastelic, dr. med., opozarja na vrzel v slovenskih zgodbi o uspehu. Veliko neodkritih okužb s HCV ostaja med zaporniki.
Genska povezava med ITM in psihiatričnimi motnjami
Revija JAMA je objavila raziskavo skupine znanstvenikov s sedežem v Oslu na Norveškem. Skupina je s pomočjo genomske asociacijske metode odkrila prekrivanje genov med indeksom telesne mase in psihiatričnimi motnjami. Proučevali so shizofrenijo, bipolarno motnjo razpoloženja in depresivno motnjo.
Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo
Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.
Kakšno podporo potrebuje zdravnik, če pacient naredi samomor
Študije kažejo, da večina ljudi, preden naredijo samomor, obišče družinskega zdravnika, to pa pozneje zdravniku lahko zbuja občutke krivde, sramu in povzroča njegovo stisko. O podpori, ki jo tedaj potrebuje zdravnik, ni dovolj znanja, je ugotovila raziskava Marte Treven, dr. med., dr. Onje Tekavčič Grad in Danice Rotar Pavlič, dr. med., objavljena v European Journal of General Practice.
Desetina jih trpi zaradi ene od oblik depresije
Depresivne in anksiozne motnje so danes najpogostejše motnje oziroma bolezni človeštva. Težave z depresijo katerekoli oblike ima več kot 10 % svetovne populacije, z eno od oblik anksioznosti pa okrog 12 %, pravi dr. Dragan Terzič, psihiater z Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Vse pogosteje se pojavljajo pri mlajših generacijah prebivalstva.
Zakaj nas bolniki ne ubogajo?
Čeprav zdravniki – vsak na svojem specialističnem področju – ogromno vedo, se bolniki vedejo kot angleški dvor: niso impresionirani. Zakaj, se je na letošnjem srečanju Srce in diabetes vprašala izr. prof. dr. Maja Rus Makovec, dr. med., s Psihiatrične klinike v Ljubljani.
Frustrirana psihiatrinja išče rešitve
Tako kot v vseh državah razvitega sveta se tudi pri nas soočamo z vse večjim bremenom duševnih motenj. Pereč problem je nepoznavanje in neupoštevanje pomena varovanja duševnega zdravja in preprečevanja duševnih motenj. Viri pomoči so nezadostni in razdrobljeni, sodelovanje je bolj izjema kot pravilo.
Izgorelost med zdravniki
V Madscapovi raziskavi o pogostnosti izgorelosti in depresije med zdravniki (odgovarjalo je 15 tisoč zdravnikov 29 specialnosti) je o izgorelosti poročalo 42 odstotkov zdravnikov (več žensk kot moških), o bolj ali manj izraženih znakih depresije pa od tri do 12 odstotkov.
Kanabinoidi in duševne motnje
Številne raziskave so pokazale, da uporaba marihuane prinaša večje tveganje za razvoj motenj psihotičnega spektra. Za večino psihoaktivnih učinkov je odgovoren THC. Obetajoči pa so terapevtski učinki kanabidiola CBD, ki naj ne bi imel nagrajevalnih učinkov, piše asist. dr. Nuša Šegrec, dr. med., spec. psih.
Neizkoriščene možnosti medicinske uporabe konoplje
Možnosti za zdravljenje s kanabinoidi so v Sloveniji še vedno precej omejene, ugotavlja prim. Dušan Nolimal, dr. med. »Vendar sta tako slovenska medicina kot tudi farmacija že prepoznali potencial kanabinoidov pri lajšanju simptomov bolezni in tudi pri zdravljenju.«
STIGMA: breme, težje od bolezni
Med tistimi, ki vstopijo v zdravnikovo ambulanto, si nekateri ne želijo diagnoze. Diagnoza jih bo kot etiketa označila za drugačne in jim zaznamovala življenje bolj kot bolezen sama. Izr. prof. dr. Vesna Švab ugotavlja, da so s stigmo najbolj zaznamovane duševne bolezni.
Aktualna revija
