Ultra predelana hrana in njeni škodljivi vplivi na zdravje
Uživanje ultra predelane hrane je v vzponu. Krovni sistematični pregled dosedanjih metaanaliz, objavljen v reviji BMJ, je potrdil povezavo med takšnim načinom prehranjevanja in razvojem nekaterih bolezni ter povečano umrljivostjo.
Pasivna medicina vodi v kaos
Ali imajo starejši bolniki res vedno vse bolezni, zabeležene v kartoteki, kako intenzivno jih zdravimo in kakšna je verjetnost delirija ob hospitalizaciji? Kdo je tihi tat vida in zakaj nekatere osebe s sindromom demence nikoli ne dobijo diagnoze? Odgovore je razkril simpozij Geriatrija 2024.
Umrljivost žensk z obporodno depresijo
Obporodna depresija je povezana s povečanim tveganjem za smrt iz kateregakoli vzroka, so ugotovili avtorji populacijske raziskave, ki je temeljila na podatkih iz švedskih nacionalnih registrov. Njihovi izsledki so bili objavljeni v reviji BMJ.
Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave so pokazale smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.
Kako predelati disfunkcionalno shranjenje spomine?
EMDR je psihoterapevtska metoda, ki se je konec 20. stoletja uveljavila v zdravljenju posledic travme. Do danes je postala priznana tehnika integrativne psihoterapije za zdravljenje PTSD. O izkušnjah z EMDR, njenih prednostih in izzivih, smo se pogovarjali z dr. Vesno Bogdanović, dr. med., spec. psihiatrije, analitično psihoterapevtko in EMDR-terapevtko iz Beograda.
Črni humor kot močna obramba
Podoživljanje tragičnih dogodkov in negativnih čustev pacientov zdravnike in medicinske sestre na dolgi rok vodi do nezdravih razvad in odvisnosti, depresivnih motenj, izgorelosti in prezasičenosti. Željko Ćurić, dr. med., spec. psihiatrije, je spregovoril o tabuiziranih vsakodnevnih razbremenitvah in o dolgoročnem pomenu zdravega pogleda na trpljenje drugih.
Vpliv dela v nočni izmeni na pojavnost duševnih motenj
Insomnija oziroma nespečnost je dokazano povezana s povečanim tveganjem za razvoj vrste bolezenskih stanj, med drugim duševnih motenj, kot sta anksioznost (tesnoba) in depresija. Kako na pojavnost vpliva delo v nočni izmeni?
Vsak trezen dan šteje
»Zdravljenje sindroma odvisnosti od alkohola (SOA) je tek na dolge proge. Dalj časa traja abstinenca, večja je verjetnost, da se ohrani. In vredno se je boriti za vsak trezen dan,« poudarja asist. dr. Mirjana Radovanović, dr. med., spec. psihiatrije, predstojnica Enote za odvisnost od alkohola Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana.
Povezava psihosocialnega stresa s tveganjem za akutno možgansko kap
Analiza podatkov, zbranih v raziskavi INTERSTROKE, je potrdila, da je psihosocialni stres povezan s tveganjem za možgansko kap ter da je višji lokus kontrole v domačem okolju in službi povezan z zmanjšanjem zaznave stresa in zmanjšanjem verjetnosti za kap. Članek je bil objavljen v publikaciji JAMA.
Je PTSM dejavnik tveganja za razvoj Parkinsonove bolezni?
Izraelski raziskovalci so proučili povezavo med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in verjetnostjo pojava Parkinsonove bolezni. Rezultati študije, ki nakazujejo, da med pacienti s potrjenim PTSM obstaja povečana verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo bolezen, so bili objavljeni avgusta v publikaciji JAMA.
Intervencije kliničnega farmacevta pri zdravljenju
Potencialno neustrezna zdravila (PNZ) so tista, pri katerih tveganje uporabe presega pričakovane koristi v zdravljenju ter lahko v večji meri povzročajo težave, povezane z zdravili, kot bolj primerne alternative. Predpisovanje PNZ je pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami pogosto, zato obstaja potreba po racionalnejši farmakoterapiji.
Za srčno medicino
Zdravniški poklic je težek in vsi ne vzdržijo. Tako je v eni od svojih kolumn, ki je na noge dvignila domačo laično pa tudi strokovno javnost, med drugim zapisal prof. dr. Uroš Ahčan, dr. med., specialist plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije. Povod za iskren zapis o zloveščih tabu temah slovenske medicine je bil tragičen dogodek, samomor študenta in skupinska obravnava študentov pri psihiatru.
Pri nepovezanih simptomih pomislimo na depresijo
Tema depresije je v času epidemije zelo pomembna. »Ti bolniki do zdaj niso prihajali k nam oziroma jih nismo prepoznavali, ker smo reševali njihove druge težave,« je na 21. Kokaljevih dnevih opozorila specialistka družinske medicine Ana Žvižej Cvetić, dr. med.
Rezistentna depresija kmalu bolj obvladljiva
»Veselimo se novih pristopov, ki prinašajo boljše in hitrejše okrevanje bolnikov s težjim potekom depresije,« je ob pričakovani razvrstitvi esketamina povedala spec. psihiatrije dr. Anja Plemenitaš Ilješ, dr. med., z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor.
Kako čim bolj učinkovito zdraviti shizofrenijo
Vsako novo zdravilo za zdravljenje shizofrene motnje bolnikom prinaša dodatno upanje. Žal tudi najsodobnejša terapija pogosto ni dovolj učinkovita, kar je v veliki meri povezano z bolnikovim zanikanjem bolezni in/ali nerednim jemanjem predpisanih zdravil. Spec. psihiatrije prim. Dragan Terzič, dr. med., je poudaril, naj bo predpisovanje zdravil usmerjeno na vodilno simptomatiko psihotične motnje ...
Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti
V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.
Vzdrževalno zdravljenje z antidepresivi v ambulanti družinskega zdravnika
V raziskavi ANTLER (Antidepressants to prevent relapse in depression), ki so jo izvedli v Veliki Britaniji, so raziskovalci ocenjevali, kakšen je vpliv postopnega opuščanja vzdrževalnega zdravljenja z antidepresivi v primerjavi z nadaljevanjem pri bolnikih z depresivno motnjo, vodenih na primarni ravni. Rezultati so bili objavljeni v publikaciji NEJM.
Uporaba hormonske nadomestne terapije in tveganje za demenco
Menopavza se pogosto izraža tako z mentalnimi kot fizičnimi simptomi, kot so oblivi, motnje spanja, depresija ali kognitivne motnje, ki prizadenejo 80 % žensk v menopavzi. Od tega jih ima 70 % simptome, ki bi lahko kazali na možnost nevrološkega pešanja v prihodnosti. Spolni hormoni, predvsem estrogen, so pokazali nevroprotektiven učinek.
Ključno je, da si bolnik želi jemati zdravilo
Dober varnostni profil z malo neželenimi učinki je zelo pomemben za adherenco pri zdravljenju shizofrenije, s tem pa so tesno povezani tudi izidi zdravljenja, je na satelitskem simpoziju na 7. psihiatričnem kongresu dejal prof. dr. Christoph U. Correll, profesor psihiatrije in molekularne medicine na The Zucker School of Medicine ter direktor za otroško in mladostniško psihiatrijo v bolnišnici Charité.
Tudi debeli so lahko podhranjeni
Po rezultatih raziskav je pri nas prehransko ogroženih 13,5 % splošne populacije in kar 60 % stanovalcev v negovalnih ustanovah. Naj med njimi ne prezremo pacientov s pridruženo debelostjo, opominja vodja Slovenskega združenja za klinično prehrano, specialistka splošne medicine, asist. dr. Milena Blaž Kovač, dr. med., iz ZD Ljubljana.