Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo
Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.
Kombinacija zdravil za uspešno zdravljenje blage astme
Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Zadostno kontrolo blage astme z zdravljenjem »po potrebi« bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med.
Diagnostiko ovira pomanjkanje ustreznih alergenov
Pomlad s cvetenjem prinaša neprijetnosti predvsem bolnikom z alergijskim rinitisom. Dodatne težave tako njim kot zdravnikom pa povzroča to, da niso vsi alergeni, ki smo jim izpostavljeni v zunanjem okolju, dostopni za testiranje, poudarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Boljša aerobna zmogljivost je povezana z manjšo umrljivostjo
Velika retrospektivna raziskava, nedavno objavljena v spletni reviji JAMA Network Open, je potrdila, da je boljša aerobna zmogljivost povezana z manjšo umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, ta povezava pa velja tudi pri ekstremno dobri zmogljivosti.
Bolniki s KOPB potrebujejo ustrezno spodbudo za gibanje
Zaradi negibanja umre več ljudi kot zaradi kajenja in že 15 minut hoje vsak dan naredi klinično pomembno spremembo, sta podatka, na katera je Jurij Šorli, dr. med., spec. int. med., opozoril v pogovoru z Damijanom Pernetom, dr. med., spec. psih., o pomenu gibanja pri bolnikih s KOPB na Golniškem simpoziju.
Niso vsi bolniki s težko astmo enaki
Vsa zdravila pri vseh bolnikih s težko astmo ne delujejo enako dobro, je na svojem predavanju na srečanju Združenja pnevmologov Slovenije poudarila ugledna tuja gostja dr. Stephanie Korn, dr. med., z univerzitetne klinike v Meinzu. Še celo pri »idealnih« kandidatih za zdravljenje z biološkimi zdravili se v praksi izkaže, da morda pri enem bolniku deluje eno in pri drugem drugo zdravilo.
V petih letih do občutnejšega preskoka tudi v pulmologiji
»Sodelovanje zdravnikov na primarni ravni in pulmologov mora biti boljše, da bomo lahko še uspešneje iskali tiste bolnike s težko astmo, ki so primerni za tarčno zdravljenje,« poudarja dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., z Univerzitetne klinike Golnik.
Popijmo kavo in pojdimo dremat
Manj učinkovit zdravnik, ki je bolj razdražljiv, se slabše uči, se manj zanima za bolnike, ima več težav z družino in dolgoročno slabše zdravje – to je zdravnik, ki se slabo spopada s posledicami nočnega dežurstva. Vse slabosti nočnega dela razkriva Kristina Ziherl, dr. med.
Bolniki z astmo polovice zdravil ne vzamejo
»Blaga astma ni nedolžna astma,« je na Fajdigovih dnevih opozoril izr. prof. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik. »Gre za astmo, ki jo bolnik večino svojega življenja ne čuti, a ima lahko ravno tako huda poslabšanja, ki ga pripeljejo na urgenco.« Pri tem pa ni nujno, da svojemu zdravniku za ta poslabšanja sploh pove.
Pri blagi astmi – kombinacijsko zdravilo po potrebi?
Pacienti z blago astmo ob težavah pogosto segajo po kratkodelujočem betaagonistu in imajo slabo adherenco pri vzdrževalnem zdravljenju z inhalacijskimi kortikosteroidi. Drug pristop bi lahko bil zdravljenje s hitrodelujočim olajševalcem v kombinaciji z inhalacijskim kortikosteroidom po potrebi. V New England Journal of Medicine so bili objavljeni rezultati študije SYGMA2, ki je primerjala opisana režima zdravljenja.
Telemonitoring pri nadzoru astme
Konec julija so bili v Journal of Asthma objavljeni rezultati randomizirane kontrolirane študije skupine z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik o uporabnosti in učinkovitosti 12-mesečnega telemonitoringa oseb z astmo.
Posledice onesnaženega zraka prihajajo z zamudo
Bolniška odsotnost delavcev zaradi dihalnih težav je povezana z izpostavljenostjo onesnaženemu zraku še dve desetletji po tej izpostavitvi. Da je to nakazala skandinavska raziskava, nas lahko še posebej skrbi, saj je v tem delu sveta onesnaženost manjša kot marsikje drugje.
Aktualna revija
