Varnost in preživetje pri zdravljenju IPF z nintedanibom
Nintedanib upočasni napredovanje bolezni pri pacientih z idiopatsko pljučno fibrozo z upočasnitvijo upada forsirane vitalne kapacitete. Stranski učinki zdravljenja so za večino pacientov sprejemljivi. V članku, ki je bil objavljen v BMJ, je predstavljena analiza zbranih rezultatov šestih raziskav z namenom natančnejše opredelitve varnosti in prenosljivosti ter vpliva na preživetje.
Ali je intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri kadilcih lahko škodljivo?
Eksplorativna analiza podatkov iz raziskave SPRINT je pokazala, da je bilo med kadilci z izhodiščnim sistoličnim krvnim tlakom, višjim od 144 mmHg, več srčno-žilnih dogodkov ob intenzivnem zniževanju krvnega tlaka kot ob standardnem zdravljenju arterijske hipertenzije. Prispevek o tem je objavila revija JAMA.
Slaba prehranjenost bolnikov s KOPB pomeni slabšo prognozo
Prevalenca podhranjenosti bolnikov s KOPB je velika in se glede na različne študije giba med 15 in 30 %. Za prognozo je pomembna predvsem mišična (funkcionalna) masa. Bolniki z zmanjšano pusto maso imajo tudi ob primernem indeksu telesne mase (ITM) v primerjavi z bolniki z ohranjeno pusto maso slabše preživetje, poudarja Eva Topole, dr. med., s KO za pljučne bolezni in alergijo na UKC Ljubljana.
KOPB in koronarna bolezen sta nevaren par
Pri bolniku s KOPB in pridruženimi boleznimi se miokardni infarkt lahko »skrije«, saj se zlasti v starosti ali ob pridruženi sladkorni bolezni pogosto pojavi brez značilne bolečine, ki bi delovala kot opozorilni znak, zato je dosledna diagnostika zelo pomembna, opozarja Marko Gričar, dr. med.
Smernice GINA prinašajo veliko spremembo
Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Boljšo urejenost blage astme bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida po novih smernicah, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., s Klinike Golnik.
Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno
Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.
Na vrhu tobogana se še lahko obrnemo
Ko izklopimo avtopilota, smo ranljivejši, saj se izognemo ukalupljenemu, običajnemu ravnanju, a hkrati smo močnejši, saj smo bolj dovzetni za to, da prisluhnemo svojim občutkom in tudi bolniku pred nami, je prepričana doc. dr. Tina Bregant, dr. med. Tega nas nauči čuječnost.
Kombinacija zdravil za uspešno zdravljenje blage astme
Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Zadostno kontrolo blage astme z zdravljenjem »po potrebi« bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med.
Diagnostiko ovira pomanjkanje ustreznih alergenov
Pomlad s cvetenjem prinaša neprijetnosti predvsem bolnikom z alergijskim rinitisom. Dodatne težave tako njim kot zdravnikom pa povzroča to, da niso vsi alergeni, ki smo jim izpostavljeni v zunanjem okolju, dostopni za testiranje, poudarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Boljša aerobna zmogljivost je povezana z manjšo umrljivostjo
Velika retrospektivna raziskava, nedavno objavljena v spletni reviji JAMA Network Open, je potrdila, da je boljša aerobna zmogljivost povezana z manjšo umrljivostjo zaradi vseh vzrokov, ta povezava pa velja tudi pri ekstremno dobri zmogljivosti.
Bolniki s KOPB potrebujejo ustrezno spodbudo za gibanje
Zaradi negibanja umre več ljudi kot zaradi kajenja in že 15 minut hoje vsak dan naredi klinično pomembno spremembo, sta podatka, na katera je Jurij Šorli, dr. med., spec. int. med., opozoril v pogovoru z Damijanom Pernetom, dr. med., spec. psih., o pomenu gibanja pri bolnikih s KOPB na Golniškem simpoziju.
Niso vsi bolniki s težko astmo enaki
Vsa zdravila pri vseh bolnikih s težko astmo ne delujejo enako dobro, je na svojem predavanju na srečanju Združenja pnevmologov Slovenije poudarila ugledna tuja gostja dr. Stephanie Korn, dr. med., z univerzitetne klinike v Meinzu. Še celo pri »idealnih« kandidatih za zdravljenje z biološkimi zdravili se v praksi izkaže, da morda pri enem bolniku deluje eno in pri drugem drugo zdravilo.
V petih letih do občutnejšega preskoka tudi v pulmologiji
»Sodelovanje zdravnikov na primarni ravni in pulmologov mora biti boljše, da bomo lahko še uspešneje iskali tiste bolnike s težko astmo, ki so primerni za tarčno zdravljenje,« poudarja dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., z Univerzitetne klinike Golnik.
Popijmo kavo in pojdimo dremat
Manj učinkovit zdravnik, ki je bolj razdražljiv, se slabše uči, se manj zanima za bolnike, ima več težav z družino in dolgoročno slabše zdravje – to je zdravnik, ki se slabo spopada s posledicami nočnega dežurstva. Vse slabosti nočnega dela razkriva Kristina Ziherl, dr. med.
Aktualna revija
