Pnevmologija in alergologija

Pljučna periferija v središču pozornosti

Zaznava bolezni malih dihalnih poti je precejšen izziv. Doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. int. med. s Klinike Golnik, pa dodaja še skrb zbujajoč podatek, da se vsaj tretjina bolnikov ne zdravi tako, kot jim je bilo predpisano.

11. 12. 2019
KONGRES ESVM – IUA – CEVF 2019

Se trombolize ob pljučni emboliji (preveč) bojimo?

POtem ko so na letošnjem kongresu ESC objavili posodobljene smernice obravnave pljučne embolije, so se le-teh dotaknili tudi na skupnem mednarodnem kongresu treh strokovnih združenj za žilno medicino v Ljubljani. V Sloveniji akutno pljučno embolijo doživi 700 do 1.300 bolnikov na leto. Venski trombembolizmi, še posebno pljučni, so tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.

11. 12. 2019

Ne zastrupljajmo bolnikov

Prof. dr. Omar S. Usmani z Imperial Collegea v Londonu poudarja, da je ob številnih novih zdravilih in kombinacijah, ki vsaka pride s svojim vdihovalnikom, zanj prav vdihovalnik glavni dejavnik, na podlagi katerega se odloča za predpisovanje zdravljenja.

10. 12. 2019

Vpliv vrste dela na KOPB

Ocenjuje se, da je pri okoli 15 % bolnikov s KOPB razvoj bolezni povezan s poklicno izpostavitvijo tveganjem, ki bi jo lahko preprečili. Velika britanska raziskava je pokazala na večje tveganje med slikarji, kiparji, kmeti in različnimi delavci v proizvodnji. Mag. Irena Šarc, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da so tovrstne raziskave dobrodošle, opozarja pa tudi, da se ogroženost v nekaterih poklicih dodatno prepleta s slabšim socialnim položajem delavcev.

10. 12. 2019
Uvodnik

Pulmologija – to je to!

Pulmologija je v zadnjih dveh, treh desetletjih doživela izjemen razvoj. Temu pritrjujejo tudi kolegi iz tujine. Tehnološki napredek je prinesel izboljšanje slikovne in endoskopske diagnostike, podprte z računalniško tehnologijo. Napredek v laboratorijski medicini, ki gre vse do nivoja molekul in genov, ima velik vpliv. Temu seveda sledi tudi zdravljenje, piše prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.

10. 12. 2019
FAJDIGOVI DNEVI

Obetavne novosti zdravljenja pljučnega raka

V nobeni od evropskih držav še ne izvajajo sistematičnega presejalnega programa za pljučnega raka. Nedavno objavljeni rezultati evropske raziskave pa so nedvoumno pokazali zmanjšanje umrljivosti s presejanjem za pljučnega raka, česar se med novostmi obravnave tega raka veseli tudi doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z OI Ljubljana.

10. 12. 2019
TAVČARJEVI DNEVI

Športniki brez sape

Sedem do 20 % tekačev je ob ljubljanskem maratonu najverjetneje imelo dihalne težave zaradi z naporom sprožene bronhokonstrikcije, takšna je namreč njena pogostnost med prebivalstvom, je v svojem predavanju na Tavčarjevih dnevih razložil doc. dr. Robert Marčun, dr. med., s Klinike Golnik. Doživijo jo lahko astmatiki ali neastmatiki.

10. 12. 2019

Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?

Onesnaženost naj bi v svetu povzročila že 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % zaradi KOPB. A še vedno je najučinkovitejši ukrep v preventivi in zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni opustitev kajenja (in to kljub prihodu elektronskih cigaret). Zakaj?

10. 12. 2019
GOLNIŠKI SIMPOZIJ

Citokinska nevihta ogroža pljučne bolnike

Na Golniškem simpoziju 2019 so strokovnjakinje s Klinike Golnik predstavile podatke o obolevanju in smrtnosti njihovih bolnikov za gripo. V lanski sezoni je za akutno okužbo na kliniki umrlo 20 ljudi. Ob tem so pozvale k aktivnemu nagovarjanju bolnikov (in zdravstvenega osebja) k cepljenju.

9. 12. 2019
Intervju

Zakaj e-cigareta ni rešitev za opuščanje kajenja?

3. 12. 2019

Presejanje raka pljuč kmalu v redni klinični praksi?

Presejanje raka pljuč je bilo na nedavnem svetovnem kongresu o pljučnem raku ena najbolj vročih tem. Metoda presejanja – nizkoodmerni CT prsnih organov enkrat na leto – ni več vprašanje, meni mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana, težava pa je določanje, kdo je ogrožena populacija.

20. 10. 2019
ERS 2019

Vpliv onesnaževalcev na dihala vse bolj pod drobnogledom

Letošnji mednarodni kongres ERS je spet kar nekaj pozornosti namenil vplivu onesnaževalcev na dihala. Izkazalo se je, da so delci PM10, dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2) v onesnaženem zraku skupaj povezani S tveganjem za smrt pri dojenčki območji. A to niso edini onesnaževalci, ki nas lahko skrbijo.

20. 10. 2019
DELOVNI LIST

Obravnava pridruženih bolezni pri KOPB

2. 7. 2019
PREGLEDNICA ZDRAVIL

KOPB in astma

1. 7. 2019
VELIKI 4 - BMJ

Varnost in preživetje pri zdravljenju IPF z nintedanibom

Nintedanib upočasni napredovanje bolezni pri pacientih z idiopatsko pljučno fibrozo z upočasnitvijo upada forsirane vitalne kapacitete. Stranski učinki zdravljenja so za večino pacientov sprejemljivi. V članku, ki je bil objavljen v BMJ, je predstavljena analiza zbranih rezultatov šestih raziskav z namenom natančnejše opredelitve varnosti in prenosljivosti ter vpliva na preživetje.

27. 6. 2019
VELIKI 4 - JAMA

Ali je intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri kadilcih lahko škodljivo?

Eksplorativna analiza podatkov iz raziskave SPRINT je pokazala, da je bilo med kadilci z izhodiščnim sistoličnim krvnim tlakom, višjim od 144 mmHg, več srčno-žilnih dogodkov ob intenzivnem zniževanju krvnega tlaka kot ob standardnem zdravljenju arterijske hipertenzije. Prispevek o tem je objavila revija JAMA.

27. 6. 2019

Slaba prehranjenost bolnikov s KOPB pomeni slabšo prognozo

Prevalenca podhranjenosti bolnikov s KOPB je velika in se glede na različne študije giba med 15 in 30 %. Za prognozo je pomembna predvsem mišična (funkcionalna) masa. Bolniki z zmanjšano pusto maso imajo tudi ob primernem indeksu telesne mase (ITM) v primerjavi z bolniki z ohranjeno pusto maso slabše preživetje, poudarja Eva Topole, dr. med., s KO za pljučne bolezni in alergijo na UKC Ljubljana.

27. 6. 2019

KOPB in koronarna bolezen sta nevaren par

Pri bolniku s KOPB in pridruženimi boleznimi se miokardni infarkt lahko »skrije«, saj se zlasti v starosti ali ob pridruženi sladkorni bolezni pogosto pojavi brez značilne bolečine, ki bi delovala kot opozorilni znak, zato je dosledna diagnostika zelo pomembna, opozarja Marko Gričar, dr. med.

24. 6. 2019

Smernice GINA prinašajo veliko spremembo

Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Boljšo urejenost blage astme bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida po novih smernicah, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., s Klinike Golnik.

24. 6. 2019

Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno

Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.

24. 6. 2019
4 5 6 7 8 9 10

Aktualni e-novičnik

Okoli 6 % otrok rojenih z OBMP

18. 12. 2024

Več kot 15 gibov na uro med spanjem?

17. 12. 2024

Do otroka z biomedicinsko pomočjo

17. 12. 2024

Priporočena cepljenja ostajajo spregledana

18. 12. 2024

Aktualni koledar cepljenja otrok

18. 12. 2024
Naročite se na e-novičnik

Aktualna revija

pHarmonia lgotip

Prijavni obrazec

pHarmonia pHarmonia logotip
Revija pHARMONIA in portal pharmonia.si sta namenjena zdravnikom, zobozdravnikom in farmacevtom. Bralce in uporabnike na poljuden način obveščata o novostih s področja omenjenih strok, obenem pa ponujata pester izbor vsebin za vse razmišljujoče, ki tudi v sprostitvi iščejo nove izzive.
Izdajatelj

AdriaSonara d.o.o.
Italijanska ulica 8
Slovenija

Uredništvo

Urednica
Nives Pustavrh
041 330 606
nives.pustavrh@adriasonara.eu
zdenka.melansek@adriasonara.eu

Oglaševanje
Barbara Pučnik
051 609 366
barbara.pucnik@adriasonara.eu

O nas
© 2024 AdriaSonara d.o.o. Vse pravice pridržane. Izdelava AB Skupina. Nastavitve piškotkov.