
Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?
Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).
Nove slovenske smernice za obravnavo pljučnega raka
V zadnjih 15 letih se je zgodilo veliko novosti v zdravljenju pljučnega raka, zato so bile nove slovenske smernice že težko pričakovane. Na Tavčarjevih dnevih jih je predstavila doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana in povedala, da gre za pomemben korak k poenotenju obravnave bolnikov.
So mladi astmatiki s pomočjo aplikacije lahko bolj urejeni?
Adolescenti imajo v primerjavi z odraslimi slabšo urejenost astme in se manj verjetno posvečajo ukrepom za optimizacijo zdravljenja, kot so izogibanje sprožilcem, obisk pri pulmologu in redno jemanje zdravil. Ali se lahko to izboljša z uporabo mobilne aplikacije, so preverjali v pilotnem testiranju aplikacije Kiss myAsthma.
Se trombolize ob pljučni emboliji (preveč) bojimo?
POtem ko so na letošnjem kongresu ESC objavili posodobljene smernice obravnave pljučne embolije, so se le-teh dotaknili tudi na skupnem mednarodnem kongresu treh strokovnih združenj za žilno medicino v Ljubljani. V Sloveniji akutno pljučno embolijo doživi 700 do 1.300 bolnikov na leto. Venski trombembolizmi, še posebno pljučni, so tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.

Vpliv vrste dela na KOPB
Ocenjuje se, da je pri okoli 15 % bolnikov s KOPB razvoj bolezni povezan s poklicno izpostavitvijo tveganjem, ki bi jo lahko preprečili. Velika britanska raziskava je pokazala na večje tveganje med slikarji, kiparji, kmeti in različnimi delavci v proizvodnji. Mag. Irena Šarc, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da so tovrstne raziskave dobrodošle, opozarja pa tudi, da se ogroženost v nekaterih poklicih dodatno prepleta s slabšim socialnim položajem delavcev.
Pulmologija – to je to!
Pulmologija je v zadnjih dveh, treh desetletjih doživela izjemen razvoj. Temu pritrjujejo tudi kolegi iz tujine. Tehnološki napredek je prinesel izboljšanje slikovne in endoskopske diagnostike, podprte z računalniško tehnologijo. Napredek v laboratorijski medicini, ki gre vse do nivoja molekul in genov, ima velik vpliv. Temu seveda sledi tudi zdravljenje, piše prim. mag. Matjaž Turel, dr. med.

Obetavne novosti zdravljenja pljučnega raka
V nobeni od evropskih držav še ne izvajajo sistematičnega presejalnega programa za pljučnega raka. Nedavno objavljeni rezultati evropske raziskave pa so nedvoumno pokazali zmanjšanje umrljivosti s presejanjem za pljučnega raka, česar se med novostmi obravnave tega raka veseli tudi doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., z OI Ljubljana.

Športniki brez sape
Sedem do 20 % tekačev je ob ljubljanskem maratonu najverjetneje imelo dihalne težave zaradi z naporom sprožene bronhokonstrikcije, takšna je namreč njena pogostnost med prebivalstvom, je v svojem predavanju na Tavčarjevih dnevih razložil doc. dr. Robert Marčun, dr. med., s Klinike Golnik. Doživijo jo lahko astmatiki ali neastmatiki.
Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?
Onesnaženost naj bi v svetu povzročila že 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % zaradi KOPB. A še vedno je najučinkovitejši ukrep v preventivi in zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni opustitev kajenja (in to kljub prihodu elektronskih cigaret). Zakaj?

Citokinska nevihta ogroža pljučne bolnike
Na Golniškem simpoziju 2019 so strokovnjakinje s Klinike Golnik predstavile podatke o obolevanju in smrtnosti njihovih bolnikov za gripo. V lanski sezoni je za akutno okužbo na kliniki umrlo 20 ljudi. Ob tem so pozvale k aktivnemu nagovarjanju bolnikov (in zdravstvenega osebja) k cepljenju.
Presejanje raka pljuč kmalu v redni klinični praksi?
Presejanje raka pljuč je bilo na nedavnem svetovnem kongresu o pljučnem raku ena najbolj vročih tem. Metoda presejanja – nizkoodmerni CT prsnih organov enkrat na leto – ni več vprašanje, meni mag. Mojca Unk, dr. med., z OI Ljubljana, težava pa je določanje, kdo je ogrožena populacija.
Vpliv onesnaževalcev na dihala vse bolj pod drobnogledom
Letošnji mednarodni kongres ERS je spet kar nekaj pozornosti namenil vplivu onesnaževalcev na dihala. Izkazalo se je, da so delci PM10, dušikov dioksid (NO2) in žveplov dioksid (SO2) v onesnaženem zraku skupaj povezani S tveganjem za smrt pri dojenčki območji. A to niso edini onesnaževalci, ki nas lahko skrbijo.