Slovenski bolniki s težko astmo
Za težko astmo je značilno, da je zelo težko doseči nadzor nad boleznijo kljub intenzivnemu zdravljenju. Zato sta prepoznavanje bolnikov s tako obliko bolezni, ki so kandidati za zdravljenje z biološkimi zdravili, in njihova napotitev v specializirane ambulante na terciarnem nivoju, kjer se ti bolniki obravnavajo, ključnega pomena.
Pekoča usta so izziv za zdravnika in bolnika
Sindrom pekočih ust je stanje, ki v dentalni medicini zaradi zahtevne diagnostike in zdravljenja pomeni izziv tako za bolnika kot zdravnika, je na srečanju pod naslovom Alergija v stomatologiji opozoril izr. prof. dr. Boris Gašpirc, dr. dent. med., s Katedre za ustne bolezni in parodontologijo Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Kdaj naj zobozdravnika skrbi alergija in kdaj ne
»Če bolnik na zobozdravniškem stolu začne tožiti, da težko diha, se mu vrti in začenja temniti in podobno, ti simptomi niso nujno anafilaksija. Bistveno pogosteje je vzrok vazovagalna reakcija zaradi strahu bolnika, saj zaradi hiperfunkcije vagusa pride do bradikardije in vazodilatacije in bolnik omedli. V takem primeru je koža bleda in hladna, srčni utrip pa počasen ...
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
Je rak že kronična bolezen?
Ali danes o raku že lahko govorimo kot o kronični bolezni? Kaj vpliva na daljša preživetja bolnikov? Odgovore je na 25. Schrottovih dnevih strukturirano nanizala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana
Bojim se, da bomo Slovenci dobili svojo različico covida
Katera zdravila se trenutno uporabljajo za zdravljenje covida, zakaj bi bilo treba razmisliti o izogibanju enemu zdravilu in katero zdravilo bi morali uporabljati tudi v navadnih hospitalnih oddelkih in ne le na intenzivnih, razlaga specialist pnevmolog izr. prof. dr. Matjaž Fležar, dr. med., s Klinike Golnik.
Simptome KOPB podcenjujejo in o njih ne spregovorijo
Bolniki pogosto molčijo o svojih simptomih zaradi občutka sramu in krivde zaradi kajenja ali drugega vedenja, ki je lahko privedlo do KOPB. Da bi se simptomom izognili, prilagodijo svoje življenje in zdravnika obiščejo šele takrat, ko se njihovo stanje znatno poslabša, je na letošnjem Majhnovem dnevu opozorila specialistka interne medicine Vesna Jamnišek, dr. med., iz Bolnišnice Topolšica.
Covid-19 in kronični pljučni bolnik v ADM
Kako bolnike z astmo in KOPB obravnavati v ambulanti družinske medicine, je na 9. Majhnovem dnevu predstavil spec. družinske medicine David Sopotnik, dr. med., iz ZD Celje. Povedal je tudi, kako prilagoditi zdravljenje in kdaj je primerna napotitev k pnevmologu.
Algoritem za obravnavo revmatoloških bolezni z IPB
»Podatki o diagnosticiranju in zdravljenju revmatoloških bolezni s prizadetostjo pljučnega intersticija so skopi, splošno sprejetega mednarodnega konsenza tudi ni, zato je skupina revmatologov in pulmologov razvila algoritem, s katerim si prizadevamo izboljšati in poenotiti obravnavo teh bolezni,« je na Tavčarjevih dnevih povedala doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med.
Dolgi covid-19: prepoznavanje in zdravljenje
Kaj je do sedaj znano o dolgem covidu-19? V preglednici smo zbrali strnjene podatke o dejavnikih tveganja, patogenezi, klinični sliki in zdravljenju, ki jih je prof. dr. Bojana Beović, dr. med., spec. infektologije s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana, predstavila na Fajdigovih dnevih.
Ko bolezen izzveneva, pa še kar ne morejo dihati
Kateri bolniki po prebolelem covidu-19 potrebujejo rehabilitacijo in kakšne oblike obstajajo, pojasnjuje doc. dr. Primož Novak, dr. med. V URI - Soča sprejemajo po vzpostavljenih kriterijih le najtežje bolnike, poleg tega obstajajo še tri možnosti rehabilitacije.
Covid in otroci: hospitaliziranih več kot 200 otrok. Kaj pa cepljenje?
Kaj kažejo klinične izkušnje o covidu-19 pri otrocih? Delta res huje prizadene otroke, kot so jih prvi sevi? Odgovore na to in vse, kar je treba vedeti o cepljenju otrok in mladostnikov, ponuja specialistka pediatrije dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Kako komunicirati o osebah s pljučnim rakom?
Mednarodno združenje za preučevanje pljučnega raka (IASLC) je izdalo osnovna priporočila, ki spodbujajo spoštljivo komunikacijo o osebah s pljučnim rakom. Na prvo mesto postavljajo bolnika in premoščanje stigme, ki jo doživljajo zaradi kajenja.
Kakšno je poznavanje imunoterapije in prognoze raka?
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Revolucija v zdravljenju raka pljuč
Terapija z zaviralci imunskih nadzornih točk je pred desetimi leti spremenila pogled na to, kako lahko obvladujemo raka, in danes še vedno pomeni revolucijo v zdravljenju te bolezni. Kdaj in kako se imunoterapija uporablja pri zdravljenju raka pljuč in kakšne so izkušnje pri zdravljenju na Kliniki Golnik, je razložila pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Kje so bolniki?
Po ocenah Registra raka RS je v času epidemije diagnostika raka pljuč močno upadla, opozarja internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri bolniki do diagnoze sploh niso prišli ali pa so prišli do nje kasneje, v slabši splošni telesni zmogljivosti in zato s slabšim pričakovanim izidom zdravljenja.
Zdravila proti covidu-19 v presojanju pri EMI
Odbor za zdravila za uporabo v humani medicini (CHMP) trenutno presoja sedem zdravil proti covidu-19: tri zdravila so v fazi t. i. tekočega pregleda (ang. rolling review), ki v zdravstvenih krizah omogoča sprotno pregledovanje podatkov za zdravila, ki še ne izpolnjujejo zahtev, da bi lahko zaprosila za dovoljenje za promet, štiri zdravila pa so v fazi presojanja za dovoljenje za promet.
Aktualna revija
