Možganska megla
Ob začetku pandemije nihče ni pričakoval poznih sprememb in kroničnih posledic pri bolnikih, ki so brez večjih zapletov preboleli covid-19. Predpostavljali smo, da črka A v poimenovanju seva koronavirusa SARS-CoV-2 pomeni »akuten« ter da virus ne prodre v centralni živčni sistem. Obe predpostavki sta bili napačni, je na Fajdigovih dnevih povedal izr. prof. dr. Anton Grad, dr. med., spec. nevrologije s Fakultete za matematiko, naravoslovje in informacijsko tehnologijo Univerze na Primorskem.
Pregled novosti z ESMO
Letni kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo, ki je bil konec oktobra v Madridu, je utrdil svoj status največjega onkološkega dogodka. Iz leta v leto privablja več udeležencev in prispeva več prelomnih spoznanj, ki usmerjajo delo internističnih onkologov in ostalih specialistov, vključenih v obravnavo bolnikov z rakom.
Biološka terapija pri zdravljenju težkih oblik astme
Na VII. Kongresu internistov 2023 je doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med., spec. pnevmologije, s KO za pljučne bolezni UKC Ljubljana predstavila biološko terapijo pri zdravljenju težkih oblik astme ter opozorila na razmejitev med problematično in hudo astmo, ki je ključna zaradi nadaljnje obravnave in ustreznega zdravljenja.
Preboji v zdravljenju zgodnjega raka pljuč
Na strokovnem srečanju Sodobna obravnava bolnika s pljučnim rakom sta asist. Urška Janžič, dr. med., z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik in asist. mag. Mojca Unk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana, obe spec. internistične onkologije, predstavili, s katerimi ukrepi lahko še bolje zdravimo zgodnjega raka pljuč.
Kdaj je pri diagnostiki potreben premislek?
Ali vsi starostniki s pljučnim infiltratom res potrebujejo diagnostiko? O razlogih za in proti sta na Golniškem simpoziju razpravljali Katja Adamič, dr. med., specialistka pnevmologije in alergologije ter klinične imunologije, in doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., specialistka pnevmologije, obe z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Trendi v diagnostiki pljučnega raka
Kako postaviti natančno diagnozo, ko se s preiskavami odkriva vse več manjših lezij v pljučih? Katere novejše tehnike imajo največji potencial za uporabo? Odgovore so iskali na Golniškem simpoziju, izzive diagnostike v prihodnosti je nakazal doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., spec. pnevmologije.
Kako cepljenje vpliva na dolgi covid?
Kakšen je potek dolgega covida pri tistih, ki se za cepljenje odločijo po preboleli okužbi s SARS- CoV-2? Ali cepljenje zmanjša sistemsko vnetje in dolgoročnost virusne prisotnosti? Odgovore je prinesla nova raziskava, septembra objavljena v reviji International Journal of Infectious Diseases.
Kožni obliž za zdravljenje alergije na arašide pri majhnih otrocih
Približno 2 % otrok sta alergična na arašide. Zaužitje teh oreškov lahko pri njih že v majhnih količinah izzove hudo alergijsko reakcijo. V reviji NEJM so bili objavljeni obetavni rezultati zdravljenja alergije na arašide s kožnim obližem pri malčkih, mlajših od štirih let.
Kaj je odmevalo na ERS?
Mag. Jurij Regvat, dr. med., spec. pnevmologije in predstojnik Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor, predstavlja nekaj zanimivih utrinkov s septembrskega kongresa Evropskega respiratornega združenja (ERS). Strnjene novosti o KOPB, astmi, spalni apneji in kardiovaskularnih dogodkih ter pomenu produktivnega kašlja.
Iskanje in zdravljenje okužbe, ki povzroča tuberkulozo
Po podatkih, predstavljenih na 6. mednarodnem simpoziju o tuberkulozi na Golniku, je v covidnem letu 2021 zaradi tuberkuloze (TB) na svetu umrlo 1,6 milijona ljudi. V Sloveniji je bilo leta 2021 prijavljenih 80 primerov TB, incidenca pa je bila 3,8 primera TB na 100.000 prebivalcev. Uspeh zdravljenja TB je bil v Sloveniji 84,2-odstoten (2020).
Izpostavljeno na ASCO 2023
Povzemamo nekaj najodmevnejših raziskav o zdravljenju rakavih bolezni, ki so bile predstavljene na letošnjem srečanju Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO). Pod drobnogled smo vzeli napredek v obravnavi raka pljuč, dojk, prostate in danke ter malignega melanoma.
Obravnava pljučne hipertenzije po novih smernicah
Nove smernice v obravnavi bolnikov s pljučno hipertenzijo prinašajo novosti v definiciji bolezni ter poudarjajo pomembnost zgodnje prepoznave bolezni in uvedbe večtirne specifične terapije, je na 26. Schrottovih dnevih povedala asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergologijo UKC Ljubljana.
Bolniki se pogosto izmuznejo
Orodja, ki jih imamo na voljo, da se bolnik s problematičnim potekom astme pri družinskem zdravniku ne izmuzne, sta na Spomladanskem sestanku Združenja pnevmologov Slovenije predstavili Maja Arzenšek, dr. med., in Katja Krajnc, dr. med., obe specialistki družinske medicine in iz ZD Maribor.
Covid-19 in zdravljenje z zdravilom VV116 vs. nirmatrelvir-ritonavir
V decembrski številki revije New England Journal of Medicine je bila objavljena primerjava učinkovitosti med VV116 ter priporočeno kombinacijo nirmatrelvirja in ritonavirja pri zdravljenju covida-19 pri odraslih, ki ne potrebujejo dodatnega kisika in imajo povečano tveganje za napredovanje bolezni. Katere so glavne ugotovitve?
Preden se omikron spet spremeni v kaj drugega
Zgodnje protivirusno zdravljenje je učinkovito, zdravilom pa je treba bolj zaupati, je na spletnem dogodku z naslovom Covid-19 tri leta kasneje poudarila doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farm. iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Smo lahko pri cepljenju učinkovitejši?
Breme invazivnih pnevmokoknih bolezni (IPB) zaradi nizke precepljenosti v Sloveniji ostaja veliko, opozarja mag. Andreja Borinc Beden, dr. med., specialistka pediatrije iz zasebne pediatrične ordinacije, in v ospredje postavlja zgodnje cepljenje proti pnevmokoknim okužbam kot učinkovito preventivo.
Dve ločeni imunski poti prebolevanja covida-19
Dr. Urška Bidovec-Stojković, univ. dipl. biol. s Klinike Golnik, je predstavila zanimive ugotovitve slovenskih raziskav. Katere so ključne ugotovitve o protitelesnem imunskem odzivu proti SARS-CoV-2 pri cepljenih neprebolevnikih v primerjavi s posamezniki, ki so pred cepljenjem že preboleli okužbo. Kateri so napovedni dejavniki umrljivosti?
Bronhodilatatorji pri kadilcih s simptomi in ohranjeno pljučno funkcijo
Septembra so bili v NEJM objavljeni rezultati raziskave RETHINC (Redefining Therapy in Early COPD). Številne osebe z anamnezo kajenja imajo klinično pomembne simptome, povezane z dihali, kljub odsotnosti obstruktivnih motenj ventilacije v spirometriji. Čeprav so podatki o učinkovitosti pomanjkljivi, so pogosto zdravljeni z zdravili za kronično obstruktivno pljučno bolezen (KOPB).
Prelomnica tudi v zdravljenju pljučnega raka
Maximilian J. Hochmair, dr. med., vodja pulmoonkološke enote v bolnišnici Otto-Wagner na Dunaju, je na nedavnem Golniškem simpoziju ponazoril, kako poteka precizno zdravljenje pri pljučnem raku in kaj bolnikom prinaša še en pomemben napredek v tarčnem zdravljenju.
Posebnosti v ukrepanju pri zdravljenju z ZINT
Kako naj ukrepa družinski zdravnik, ko ga bolnik obišče zaradi neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Bi lahko še kako izboljšali prehajanje informacij o zdravljenju do družinskih zdravnikov? Odgovarjata vodja Enote za internistično onkologijo Katja Mohorčič, dr. med., spec. pulmologije, in Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Aktualna revija
