Smernice Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji
Število otrok z anafilaksijo še vedno narašča. Kdaj pomisliti na anafilaksijo? Kakšni so simptomi in znaki anafilaskije? Kako pristopiti k ustrezni obravnavi? Preglednico z opisanimi smernicami Evropske akademije za alergijo in klinično imunologijo za ukrepanje pri anafilaksiji je recenzirala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija (PH) je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili (ali interventnimi/kirurškimi posegi), zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna.
Anafilaksija: od diagnoze do ključnih ukrepov
Kako pristopiti k ustrezni diagnozi in obravnavi otrok in mladostnikov? Zakaj je smiselno merjenje triptaze in kdaj je po anafilaksiji pomembno podaljšati opazovanje? Odgovore je nanizala asist. Tina Vesel Tajnšek, dr. med., spec. pediatrije s KO za otroško alergologijo, revmatologijo in klinično imunologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
S sodobno terapijo lahko obvladamo večino težav
Asist. Mark Kačar, dr. med., spec. alergologije in klinične imunologije z Univerzitetne klinike za pljučne bolezni in alergijo Golnik, opisuje glavne izzive v obravnavi oseb s sezonskim alergijskim rinitisom. Pravi, da je diagnosticiranje še kar težavno zaradi sprememb sezon cvetenja, za učinkovitost zdravljenja pa je bistvena pravilna uporaba zdravil.
Novi uvidi v zdravljenju pljučnega raka
Novi podatki, ki so bili predstavljeni na svetovnem kongresu o pljučnem raku World Conference on Lung Cancer (WCLC), so potrdili učinkovitost prvega zdravljenja s cemiplimabom v monoterapiji ter dokazali pomembno podaljšanje preživetja in sprejemljiv varnostni profil v primerjavi s kemoterapijo pri bolnikih z napredovalim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP).
Koraki do presejanja pljučnega raka
V želji, da Slovenija še naprej ostane ena izmed evropskih držav, ki svojim prebivalcem ponuja vsa z dokazi podprta organizirana presejanja za raka, in v želji zmanjšati umrljivost zaradi pljučnega raka, smo začeli izvajati aktivnosti za pripravo strokovnih podlag za program presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo?
Cave penicilin ali ave penicilin?
Oznaka alergije na penicilin (cave penicilin) je v populaciji precenjena. Doc. dr. Peter Kopač, dr. med., spec. interne medicine ter alergologije in klinične imunologije s Klinike Golnik, zato predstavlja preprosto orodje PEN-FAST, s katerim lahko domnevno alergijo enostavno odznači vsak zdravnik, ki predpisuje antibiotike.
Nespečnež ali ekstremen večerni kronotip?
Kako skrbeti za dobro higieno spanca? Zakaj so pomembni cirkadiani ritmi pri človeku? Kako strašljive so posledice izmenskega dela pri zdravstvenih delavcih in kakšen vpliv na telo imajo nočna dežurstva? Odgovore je nanizal 3. simpozij o spalni apneji, ki ga je organizirala Univerzitetna klinika za pljučne bolezni in alergijo Golnik.
Zgodnje specialistično zdravljenje astme in KOPB
V svetu približno 70 % ljudi s kronično obstruktivno pljučno boleznijo (KOPB) ali astmo nima postavljene diagnoze in zato tudi niso zdravljeni. V kanadski raziskavi, objavljeni v reviji NEJM, so potrdili, da se z zgodnjim odkrivanjem in zdravljenjem KOPB in astme pri pulmologu zmanjša potreba po nadaljnjih zdravstvenih storitvah zaradi bolezni dihal.
Koraki do presejalnega programa za pljučnega raka v Sloveniji
Več evropskih držav, vključno z Združenim kraljestvom, Poljsko, Hrvaško in Češko, je v procesu vpeljave oziroma so že vpeljale nacionalne programe presejanja za pljučnega raka. Kako poteka postopek in kje smo z uvedbo? Piše doc. dr. Martina Vrankar, dr. med., spec. onkologije z radioterapije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Kako smo spremenili diagnostični proces pljučnega raka?
Katere ključne izzive v poti bolnika do diagnoze pljučnega raka prepoznavajo na Kliniki Golnik, kjer obravnavajo največ pacientov? Kaj je pokazala njihova analiza in kako so diagnostični proces »znotraj sistema« spremenili glede na njihove ugotovitve? Odgovarja doc. dr. Mateja Marc Malovrh, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Astma in komorbidnosti
Zdravljenje bolnikov z astmo in sočasnimi boleznimi zahteva multidisciplinarno obravnavo, katere center je bolnik, koordinacijo pa skupaj s pulmologom vodi družinski zdravnik, poudarja prof. dr. Davorina Petek, dr. med., spec. družinske medicine s Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. Katere so priložnosti za boljšo obravnavo bolnikov?
Alergijska reakcija na pik žuželke v povezavi z genetsko motnjo
Ali so življenjsko ogrožajoče alergijske reakcije na pik žuželke iz reda kožekrilcev povezane z genetsko motnjo? Slovenski raziskovalci so v sodelovanju s tujimi kolegi prišli do odkritja, ki to potrjuje. Svoje ugotovitve so objavili v ugledni reviji Allergy.
Kaj je znanstveno dokazano o akupunkturi?
Raziskovalci se s številnimi študijami trudijo razložiti mehanizem delovanja tega kitajskega načina zdravljenja. Raziskave potekajo predvsem na živalskih modelih, na katerih simulirajo bolezensko stanje človeka in preučujejo biološki odziv na zdravljenje z akupunkturo. Kaj so torej že znani mehanizmi delovanja akupunkture? V nadaljevanju povzemamo različne študije in dokaze o delovanju akupunkture.
OSA: Je ena noč dovolj?
Prevalenčnih študij o pogostosti obstruktivne spalne apneje (OSA) v Sloveniji nimamo, ocena je, da za klinično pomembno OSA trpi okoli 10 % odraslih prebivalcev. Torej takšnih, ki potrebujejo diagnostiko in zdravljenje, je na 8. slovenskem pulmološkem, alergološkem in imunološkem kongresu opozorila asist. Kristina Ziherl, dr. med., spec. pnevmologije s Klinike Golnik.
Komorbidnosti bolnikov z astmo in kratke usmeritve za napotovanje bolnikov
Kdaj govorimo o problematični in kdaj o hudi astmi? Kako pristopiti k obravnavi? Kdaj bolnika napotiti v specialistično ambulanto? Na ta in druga vprašanja v povezavi z astmo je v preglednici odgovorila izr. prof. dr. Sabina Škrgat, dr. med, spec. interne medicine in pnevmologije.
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Pljučna hipertenzija skozi vprašanja
Simptomi pljučne hipertenzije so relativno nespecifični, zato lahko traja več let, preden bolnik pride do diagnoze, je pa zelo pomembno, da se postavi čim prej. Na kaj moramo biti pozorni in kakšne so nekatere specifike diagnostike in zdravljenja? Odgovore najdete v kratkem kvizu, ki ga je pripravila asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine s KO za pljučne bolezni in alergije UKC Ljubljana.
Aktualna revija
