Kaj je zares pomembno?
Kako otroku ali mladostniku z neozdravljivo napredujočo boleznijo omogočiti, da bo zadnja leta, mesece, tedne in dneve preživel čim bolj kakovostno? S tem vprašanjem se sooča tim za paliativno oskrbo otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, ki ga vodi specialistka pediatrije doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., po vzoru primerljivih otroških klinik po svetu.
Risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije tipa 1
Publikacija NEJM je objavila raziskavo, ki je preverjala učinkovitost in varnost zdravila risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije. V članku so predstavili rezultate prvega od dveh delov raziskave pri zdravljenju dojenčkov z začetkom v starosti od enega do sedmih mesecev.
Napadi so lahko tako blagi, da dolgo ostanejo neopaženi
Dedni angioedem se lahko v 25 % pojavi tudi z novonastalo gensko okvaro. Ob značilnih kliničnih znakih s ponavljajočimi se podkožnimi edemi in otekanji sluznic, ki se tipično pojavijo na okončinah, genitalijah, črevesju, lahko jeziku in grlu, je treba že zgodaj pomisliti na to bolezen, tudi če nihče v družini nima podobnih težav. Piše asist. Gašper Markelj, dr. med.
Kako doseči kar največji izkoristek interakcijskega časa
Vzpostavljanje kakovostnega odnosa in dobra komunikacija imata v trenutni epidemiološki situaciji še pomembnejšo vlogo. Mag. psihologije Maja Mataln, specializantka klinične psihologije iz ZD Ravne na Koroškem, je postavila v ospredje pomen znanja psihologije pri napredovanju v komunikacijskih veščinah s poudarkom na aktivnem poslušanju.
Bolnik ne krvavi močno, temveč dolgotrajno
Dolgotrajne krvavitve po poškodbi ali operaciji, dolge in močne menstrualne krvavitve s prisotnimi strdki ter ponavljajoče se krvavitve iz nosu so lahko simptomi von Willebrandove bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen, kam poslati bolnika na dodatne preiskave in zakaj je pomembno prepoznati bolnike s to boleznijo, osvetljuje specialistka pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične Klinike.
Evolokumab tudi za pediatrične bolnike?
V mednarodni raziskavi HAUSER-RCT, v kateri je sodeloval tudi KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove s Pediatrične klinike UKC Ljubljana, so proučevali učinkovitost evolokumaba pri pediatričnih bolnikih s heterozigotno družinsko hiperholesterolemijo, rezultati pa so bili objavljeni v ugledni reviji New England Journal of Medicine (NEJM).
Multisistemski vnetni sindrom pri otrocih in adolescentih
Klinična slika COVID-19 pri otrocih je običajno blaga, pojavila pa so se poročila o redkih hudih potekih bolezni. V raziskovalni skupini pod okriljem nacionalnega centra za razvoj in preprečevanje bolezni v ZDA so skušali opredeliti epidemiologijo in klinični potek multisistemskega vnetnega sindroma ter njegovo časovno povezavo s COVID-19. Študijo je objavil NEJM konec julija letos.
Letos ugotavljajo rast pojavnosti KME
Zanimanje za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) se v Sloveniji po podatkih NIJZ v zadnjih letih nekoliko povečuje, vendar je pri nas v primerjavi z Avstrijo delež cepljenih oseb precej manjši, sporoča doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike.
Simptomi so na dlani, če pomisliš na bolezen
Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi – odvisno od hitrosti kopičenja glukocerebrozida v makrofagih in nalaganja v tkiva. Zgodnejši pojav navadno napoveduje težjo obliko bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen?
V pediatrični populaciji je bolezen poddiagnosticirana
Na Pediatrični kliniki vodijo manj kot pet bolnikov z Gaucherjevo boleznijo, glede na incidenco pa bi jih pričakovali okoli deset, pravi spec. pediatrije doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki, kjer vodijo bolnike s to boleznijo.
»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«
»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.
Pomembno je, da govorimo isti jezik
Statistike opravljenih priporočenih in samoplačniških cepljenj pri nas niso niti približno takšne, kot bi si pediatri želeli. Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, poudarja, da moramo delati za ozaveščanje tako laične kot tudi strokovne javnosti oziroma zdravstvenega osebja. »Zelo pomembno je, da govorimo isti jezik in da starši od vseh nas dobijo enotne informacije,« je dejal.
Kakovost življenja s hemofilijo
Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom
Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.
Kako čas, preživet pred ekrani, vpliva na otroke in adolescente
Več strokovnih skupin pediatrov je v smernicah predlagalo nadzor nad časom, ki ga otroci preživijo pred ekranom. V BMJ objavljen članek je pregledne vrste in predstavlja podatke, zbrane iz elektronskih baz podatkov. Skupina je pregledala 389 člankov in v obdelavo podatkov vključila 13 preglednih člankov.
Hitrost hranjenja ni povezana s preživetjem ali nevrološkimi motnjami
Raziskava SIFT, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da hitrost večanja dnevnega vnosa mleka pri nedonošenčkih z zelo nizko gestacijsko starostjo ali zelo majhno porodno težo ni vplivala na njihovo preživetje oziroma pojav zmerne ali hude nevrološke razvojne motnje pri starosti 24 mesecev.
Veliko možnosti, da jo spregledamo
Ker jo spremlja nejasna, neznačilna klinična slika in je zelo nepredvidljiva, obstaja veliko možnosti, da invazivno meningokokno bolezen (IMB) spregledamo ali pozno diagnosticiramo. To pa je lahko zelo nevarno, opozarja prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Aktualna revija
