Multisistemski vnetni sindrom pri otrocih in adolescentih
Klinična slika COVID-19 pri otrocih je običajno blaga, pojavila pa so se poročila o redkih hudih potekih bolezni. V raziskovalni skupini pod okriljem nacionalnega centra za razvoj in preprečevanje bolezni v ZDA so skušali opredeliti epidemiologijo in klinični potek multisistemskega vnetnega sindroma ter njegovo časovno povezavo s COVID-19. Študijo je objavil NEJM konec julija letos.
Letos ugotavljajo rast pojavnosti KME
Zanimanje za cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) se v Sloveniji po podatkih NIJZ v zadnjih letih nekoliko povečuje, vendar je pri nas v primerjavi z Avstrijo delež cepljenih oseb precej manjši, sporoča doc. dr. Marko Pokorn, dr. med., strokovni direktor Pediatrične klinike.
Simptomi so na dlani, če pomisliš na bolezen
Gaucherjeva bolezen se lahko izrazi že v otroštvu ali pozneje v odrasli dobi – odvisno od hitrosti kopičenja glukocerebrozida v makrofagih in nalaganja v tkiva. Zgodnejši pojav navadno napoveduje težjo obliko bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen?
V pediatrični populaciji je bolezen poddiagnosticirana
Na Pediatrični kliniki vodijo manj kot pet bolnikov z Gaucherjevo boleznijo, glede na incidenco pa bi jih pričakovali okoli deset, pravi spec. pediatrije doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., s KO za endokrinologijo, diabetes in bolezni presnove na Pediatrični kliniki, kjer vodijo bolnike s to boleznijo.
»Brez podatkov iz klinične prakse si prihodnosti medicine ne predstavljam«
»Težko si predstavljam prihodnost medicine, ne da bi zdravniki imeli dober pregled nad populacijami bolnikov, s katerimi se ukvarjamo, pri čemer je register bistvenega pomena,« pravi predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo, izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med.
Pomembno je, da govorimo isti jezik
Statistike opravljenih priporočenih in samoplačniških cepljenj pri nas niso niti približno takšne, kot bi si pediatri želeli. Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, poudarja, da moramo delati za ozaveščanje tako laične kot tudi strokovne javnosti oziroma zdravstvenega osebja. »Zelo pomembno je, da govorimo isti jezik in da starši od vseh nas dobijo enotne informacije,« je dejal.
Kakovost življenja s hemofilijo
Še pred 70 leti je bila pričakovana življenjska doba osebe s hemofilijo kratka, otrok, rojen po letu 2000, ki je deležen sodobnega zdravljenja, pa ima pričakovano življenjsko dobo enako otroku brez motnje v strjevanju krvi. Razloge za to razkriva doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom
Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.
Kako čas, preživet pred ekrani, vpliva na otroke in adolescente
Več strokovnih skupin pediatrov je v smernicah predlagalo nadzor nad časom, ki ga otroci preživijo pred ekranom. V BMJ objavljen članek je pregledne vrste in predstavlja podatke, zbrane iz elektronskih baz podatkov. Skupina je pregledala 389 člankov in v obdelavo podatkov vključila 13 preglednih člankov.
Hitrost hranjenja ni povezana s preživetjem ali nevrološkimi motnjami
Raziskava SIFT, objavljena v reviji New England Journal of Medicine, je pokazala, da hitrost večanja dnevnega vnosa mleka pri nedonošenčkih z zelo nizko gestacijsko starostjo ali zelo majhno porodno težo ni vplivala na njihovo preživetje oziroma pojav zmerne ali hude nevrološke razvojne motnje pri starosti 24 mesecev.
Veliko možnosti, da jo spregledamo
Ker jo spremlja nejasna, neznačilna klinična slika in je zelo nepredvidljiva, obstaja veliko možnosti, da invazivno meningokokno bolezen (IMB) spregledamo ali pozno diagnosticiramo. To pa je lahko zelo nevarno, opozarja prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Odklanjanja zaščite pred RSV je malo
Zaščita proti respiratornemu sincicijskemu virusu (RSV) se v Sloveniji izvaja že 15. sezono. Izvajanje je zelo uspešno, pa tudi odzivnost je z razmeroma majhnih številom odklonjene zaščite dobra, ugotavlja Helena Mole, dr. med., specialistka pediatrije.
Česa nas je strah, gripe ali cepljenja?
Razlog, da se po Evropi proti gripi cepi manj kot 10 % nosečnic in majhnih otrok, Milan Rajtmajer, dr. med., iz ZD Celje vidi v tem, da se preveč ljudi (tudi zdravnikov) boji neželenih učinkov cepiv, a strah bi nas moralo biti gripe. Omenjeni skupini prebivalstva namreč težji potek gripe in njeni usodni zapleti še posebej ogrožajo.
Za klopnim meningoencefalitisom lahko zbolijo tudi otroci
Proti klopnemu meningoencefalitisu, virusni bolezni osrednjega živčevja, se v Sloveniji z najmanj enim odmerkom cepi okoli 16 % prebivalcev, redno pa se jih cepi okoli 7 %. Se bo slika z novostjo v cepilnem programu, brezplačnim cepljenjem triletnikov in 49-letnikov, kaj izboljšala?
Dobri rezultati pri zdravljenju spinalne mišične atrofije
Na nedavnem kongresu Evropskega združenja za pediatrično nevrologijo (European pediatric neurology society, EPNS) so se slovenski nevrologi predstavili s kar devetimi posterji, je povedal doc. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki v Ljubljani.
Svetovni prvaki v odkrivanju družinske hiperholesterolemije
Slovenija je edina država na svetu, ki izvaja populacijsko presejanje na družinsko hiperholesterolemijo (DH), tako da to najpogostejšo presnovno motnjo uspešno odkrivamo že pri petletnikih. Doc. dr. Urh Grošelj, dr. med., opozarja na še en pomemben »stranski učinek« tovrstnega presejanja ...
Aktualna revija
