Kako razlikovati RSV od drugih bolezni?
Kako v covidnih časih, ko veliko posvetov med bolniki in njihovimi starši ter zdravniki poteka po telefonu in elektronski pošti, prepoznati zaplete respiratornih obolenj, odgovarja specialistka pediatrije Helena Mole, dr. med. Med drugim pojasni, kateri znaki zahtevajo pozornost in predstavi zanimivo prakso iz tujine.
Analgetiki in antipiretiki pri otrocih in mladostnikih
Otroci, posebej najmlajši, doživljajo bolečino drugače kot odrasli, zato je pri odmerjanju in uporabi analgetikov ter antipiretikov potrebna posebna pozornost. Kdaj predpisati katerega, kaj je lahko razlog za nezadostno učinkovanje in kako v takem primeru ukrepati, razlaga specialistka pediatrije Mateja Bec, dr. med., iz otroško šolskega dispanzerja Zdravstvenega doma Zagorje.
Covid in otroci: hospitaliziranih več kot 200 otrok. Kaj pa cepljenje?
Kaj kažejo klinične izkušnje o covidu-19 pri otrocih? Delta res huje prizadene otroke, kot so jih prvi sevi? Odgovore na to in vse, kar je treba vedeti o cepljenju otrok in mladostnikov, ponuja specialistka pediatrije dr. Tina Plankar Srovin, dr. med., s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Za bolne otroke je v Sloveniji dobro poskrbljeno!
Spadam še v generacijo pediatrov, ki je bila zaposlena na stari pediatrični kliniki pri Ljubljanici, kar pomeni, da piše te vrstice izkušen, že deloma sivolas zdravnik, ki zato lahko razpravlja o medicini v Sloveniji in primerja razmere pri zdravljenju otrok v zadnjih dekadah.
Večsistemski vnetni sindrom pri otrocih: začetna terapija in izidi
Zaradi hitrega pojava primerov večsistemskega vnetnega sindroma pri otrocih (ang. Multisystem Inflammatory Syndrome in Children, MIS-C), ki so bili v spomladanskih mesecih 2020 pripisani covidu-19, je bilo treba sprejeti odločitve o imunomodulatornem zdravljenju. Pacienti so izkazovali pomembno prizadetost srčno-žilnega sistema, vključno s šokom, UZ-znake zmanjšane črpalne funkcije in anevrizme koronarnih arterij.
Gensko zdravljenje v klinični realnosti
»Gensko zdravljenje je del klinične realnosti. Vsako leto lahko pričakujemo kakšno novo gensko TERAPIJO. Pomembno je, da prepoznavamo bolnike, ki so primerni za to zdravljenje, jih zdravimo in tudi vodimo na vseh nivojih,« je v uvodnem predavanju v sklop o genskem zdravljenju na letošnjih Derčevih dnevih navdušujoče povedal prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., predstojnik KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni ter predstojnik Katedre za pediatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Klinična slika in zdravljenje MIS-C
Število umrlih zaradi MIS-C narašča vse počasneje, kar kaže na čedalje boljšo prepoznavo in zdravljenje bolezni, je na Derčevih dnevih povedala specialistka pediatrije dr. Mojca Zajc Avramovič, dr. med. V predavanju je predstavila tudi algoritem zdravljenja slovenskih pediatričnih bolnikov s tem zapletom.
Gojiti empatijo do soljudi, sodelavcev in bolnikov
Kako bodo posledice sodobnega življenja krojile prihodnjo obravnavo otrok in kako pomembna je komunikacija pri zdravniškem delu, ki še vedno ostaja izziv zdravniškega poklica, nam je zaupal Tadej Jalšovec, dr. med., zaposlen v Zdravstvenem domu dr. Adolfa Drolca Maribor.
Sodobne terapije spreminjajo fenotipe bolezni
»Sodobno zdravljenje povsem spreminja naravni potek spinalne mišične atrofije (SMA) in s tem nastajajo novi fenotipi bolezni. Bolezen spoznavamo na novo,« je v satelitskem simpoziju na Derčevih dnevih dejal specialist pediatrije izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., predstojnik KO za otroško, mladostniško in razvojno nevrologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Kaj prinaša druga širitev presejalnega programa?
V začetku leta 2022 se načrtuje druga širitev presejanja novorojenčkov. Poleg presejanja za 17 prirojenih bolezni presnove, ki so v programu od leta 2018, in presejanja za fenilketonurijo in kongenitalni hipotiroidizem, ki se izvaja že več kot 30 let, bi se po novem presejalo še za štiri bolezni.
Čaka nas še veliko dela
Med zdravniki so točne indikacije za cepljenje proti pnevmokoknim okužbam v breme osnovnega zdravstvenega zavarovanja premalo poznane. Veliko priložnosti za cepljenje odraslih v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja se izgublja pri bolnikih z okrnjeno imunostjo, ki je zelo velika in heterogena skupina, meni specialistka epidemiologije
prim. doc. dr. Alenka Trop Skaza, dr. med.
Astma v otroštvu in karies
Povezava med astmo in kariesom je že dolgo predmet proučevanja, vendar so si rezultati nasprotujoči. Zato se je ekipa raziskovalcev (asist. dr. Tomi Samec, dr. dent. med., prof. Bennett Tochukwu Amaechi in prof. dr. Janja Jan, dr. dent. med.) lotila proučevanja vpliva astme v otroštvu na razvoj kariesa med slovenskimi otroki in mladostniki.1
Ob poškodbi zob so ključne prve minute
Mednarodno združenje za poškodbe zob je razvilo prosto dostopno mobilno aplikacijo ToothSOS. Z aplikacijo želijo vse, ki se srečajo s poškodbo zob in okolnih struktur, opolnomočiti za to, da bi ob nesreči ravnali pravilno, še pred tem pa naredili vse, kar lahko, za preprečitev poškodb. Strokovnjakom, torej zobozdravnikom, pa na enem mestu ponuja pomoč pri pridobivanju znanja za pravilno zdravljenje poškodb.
Nova možnost zdravljenja hipoglikemij
V multicentrični, randomizirani, s placebom nadzorovani, dvojno slepi klinični raziskavi faze III so mednarodni raziskovalci pod vodstvom slovenskega pediatra diabetologa, prof. dr. Tadeja Battelina, dr. med., preučevali učinkovitost dasiglukagona kot rešilnega zdravljenja ob hudi hipoglikemiji pri otrocih in mladostnikih.
Kaj je zares pomembno?
Kako otroku ali mladostniku z neozdravljivo napredujočo boleznijo omogočiti, da bo zadnja leta, mesece, tedne in dneve preživel čim bolj kakovostno? S tem vprašanjem se sooča tim za paliativno oskrbo otrok na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana, ki ga vodi specialistka pediatrije doc. dr. Anamarija Meglič, dr. med., po vzoru primerljivih otroških klinik po svetu.
Risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije tipa 1
Publikacija NEJM je objavila raziskavo, ki je preverjala učinkovitost in varnost zdravila risdiplam pri zdravljenju spinalne mišične atrofije. V članku so predstavili rezultate prvega od dveh delov raziskave pri zdravljenju dojenčkov z začetkom v starosti od enega do sedmih mesecev.
Napadi so lahko tako blagi, da dolgo ostanejo neopaženi
Dedni angioedem se lahko v 25 % pojavi tudi z novonastalo gensko okvaro. Ob značilnih kliničnih znakih s ponavljajočimi se podkožnimi edemi in otekanji sluznic, ki se tipično pojavijo na okončinah, genitalijah, črevesju, lahko jeziku in grlu, je treba že zgodaj pomisliti na to bolezen, tudi če nihče v družini nima podobnih težav. Piše asist. Gašper Markelj, dr. med.
Kako doseči kar največji izkoristek interakcijskega časa
Vzpostavljanje kakovostnega odnosa in dobra komunikacija imata v trenutni epidemiološki situaciji še pomembnejšo vlogo. Mag. psihologije Maja Mataln, specializantka klinične psihologije iz ZD Ravne na Koroškem, je postavila v ospredje pomen znanja psihologije pri napredovanju v komunikacijskih veščinah s poudarkom na aktivnem poslušanju.
Bolnik ne krvavi močno, temveč dolgotrajno
Dolgotrajne krvavitve po poškodbi ali operaciji, dolge in močne menstrualne krvavitve s prisotnimi strdki ter ponavljajoče se krvavitve iz nosu so lahko simptomi von Willebrandove bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen, kam poslati bolnika na dodatne preiskave in zakaj je pomembno prepoznati bolnike s to boleznijo, osvetljuje specialistka pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične Klinike.
Aktualna revija
