Onkološka zdravila v povprečju čakamo več kot dve leti
Celotni srednji čas do dostopa do onkoloških zdravil za slovenske bolnike je 762 dni, brez pomembne razlike, ali so zdravila ocenjena z visoko ali nizko oceno. Očitno je, da je treba poiskati učinkovitejše mehanizme za hitrejši dostop do učinkovitih onkoloških zdravil.
Presejanje za raka trebušne slinavke
Večino rakov trebušne slinavke odkrijejo v napredovali fazi. Kljub napredku v diagnostiki in onkološkem zdravljenju je petletno preživetje okoli treh odstotkov, kar se v zadnjih 20 letih ni spremenilo. Zdaj v ospredje stopa presejanje, pravi prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Tumor agnostično raziskovanje in zdravljenje
Tumor agnostični pristop je nov pristop v obravnavi malignih bolezni, pri katerem je pri odločitvi o zdravljenju genomski zapis nad histološko sliko. Gre za pomemben korak naprej v personalizirani medicini, pravi doc. dr. Erika Matos, dr. med., z OI Ljubljana. Razložila je, kaj ta pristop pomeni in katera so prva odobrena onkološka zdravila s tumor agnostično indikacijo.
Domači prispevki na ASCO 2020
Na letošnjem kongresu ASCO, ki je potekal virtualno, so s svojimi prispevki sodelovali tudi onkologi z Onkološkega inštituta Ljubljana. Tri pomembnejše s področja raka dojk je opisala specialistka interne medicine in internistične onkologije dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.
Apiksaban za zdravljenje globoke venske tromboze pri raku
Venska tromboza je pogost vzrok za smrt in zaplete pri bolnikih z rakom. Veliko tveganje za ponovitev trombembolizmov in krvavitve je izziv za antikoagulacijsko zdravljenje. Zadnja priporočila svetujejo razmislek o uvedbi rivaroksabana, pri čemer obstajajo zadržki zaradi povečanega tveganja za krvavitve, predvsem gastrointestinalne, v primerjavi z nizkomolekularnimi heparini, poroča NEJM.
Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom
Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.
Tisti vključeni v študije so olimpijski tekmovalci
Na vsa področja medicine intenzivno pronica personalizacija, ki pa ne pomeni le preciznih terapevtskih možnosti, temveč zdravnikovo razumevanje zgodbe bolnika, sta si enotni Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za internistično onkologijo, in asist. Dušanka Vidovič, dr. med., predstojnica Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.
Z raziskavami do še boljše diagnostike
Izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med., nam je povedal, koliko molekularno diagnostiko danes že uporabljamo za opredeljevanje tumorjev in za določanje tarč zdravljenja ter kakšne so njihove lastne raziskave na tem področju.
Imunoterapija tudi v UKC Maribor
Od februarja letos v UKC Maribor izvajajo kombinacijo imunoterapije in klasične kemoterapije. Največja razlika, ki jo opaža specialistka internistične onkologije Marija Ivanović, dr. med., z UKC Maribor, glede na ljubljanske podatke, je ta, da bolniki na Štajerskem zdravnika obiščejo bistveno kasneje, velikokrat prepozno.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.
Imunoonkološka terapija in COVID-19
Asist. dr. Rok Devjak, dr. med., spec. internistične onkologije nam je razkril ukrepe, ki so jih sprejeli na OI Ljubljana zaradi preprečevanja širjenja okužb z novim koronavirusom, v katerih primerih dovoljujejo obiske in kako vrsta onkološkega zdravljenja vpliva na potek bolezni COVID-19.
Kako še vedno kar najbolje obvladovati raka
Zavedati se moramo, da v Sloveniji za rakom vsako leto zboli desetkrat več bolnikov in jih vsaj šestdesetkrat več umre, kot jih je v tem prvem valu zbolelo za COVID-19 in umrlo zaradi te bolezni. Vsekakor ne smemo dopustiti, da nam pandemija zamegli pogled, piše dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.
Z dopolnilnim zdravljenjem v stadiju 3 do še več ozdravitev
Z nemškim strokovnjakom prof. dr. Dirkom Schadendorfom, dr. med., smo se na 16. šoli melanoma v Ljubljani pogovarjali o napredku v zdravljenju malignega melanoma, kako dolgo deluje in kaj svetovati bolnikom glede neželenih učinkov.
Kožni melanom na pragu ozdravitve
V zadnjih letih so nova zdravila v sistemsko zdravljenje melanoma prinesla veliko optimizma. Vprašanje, ali je bolezen pri skoraj polovici bolnikov na ta način ozdravljena ali zazdravljena, se zdi povsem primerno, se strinja prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Dodatno bo k temu pripomoglo sistemsko dopolnilno zdravljenje v 3. stadiju bolezni.
Nekateri so bolj skriti
Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.
Priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike v času epidemije COVID-19
Bolniki, ki se zdravijo proti raku, imajo po okužbi s koronavirusom večje tveganje za hude dogodke v primerjavi z bolniki brez raka. Italijansko ministrstvo za zdravje je izdalo posebna priporočila za hemato-onkološke in onkološke bolnike. Preverili smo tudi, kako so se odzvali na Onkološkem inštitutu v Ljubljani.
Vsaka prepoznana tarča je uspeh
Molekularni genetski označevalci so tisti, ki omogočajo boljšo opredelitev podskupin istega raka znotraj znanih diagnoz in bolj ciljano – posameznemu bolniku prilagojeno zdravljenje, piše znan. svet. dr. Srdjan Novaković, spec. lab. med. gen., vodja oddelka za molekularno diagnostiko na Onkološkem inštitutu Ljubljana.