Celostna rehabilitacija kot prioriteta
Predvidoma čez eno leto bodo začeli izvajati celostno rehabilitacijo za vse, ki jih na OI Ljubljana zdravijo zaradi raka dojk. O napredku prizadevanj za boljšo kakovost življenja smo se pogovarjali s specialistko onkologije in radioterapije doc. dr. Lorno Zaletel Zadravec, dr. med., in specialistom splošne kirurgije prof. dr. Nikolo Bešićem, dr. med.
Antiandrogeni povečujejo tveganje za osteoporozo
Terapija za zdravljenje raka prostate z ADT znižuje raven testosterona na kastracijsko vrednost, zaradi česar se izrazito (do 90 %) zniža tako raven testosterona kot estradiola, posledično pa se z dolžino trajanja zdravljenja z ADT povečuje tveganje za sekundarno osteoporozo, opozarja urolog asist. Simon Hawlina, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana.
Personalizirana medicina je realnost dobre klinične prakse v onkologiji
Pri zdravljenju rakavih bolezni se odloča na podlagi lastnosti tumorja, kamor spada tudi določitev genskih mutacij, in na osnovi lastnosti posameznega bolnika. Kako je genetsko testiranje vpeto v klinično prakso pri obravnavi rakavih bolezni, razlaga internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., iz OI Ljubljana.
Zakasnitev zdravljenja rakavih bolezni poveča umrljivost
V času epidemije se v številnih državah po svetu soočajo z zakasnitvijo zdravljenja rakavih bolezni, kar negativno vpliva na izide, ugotavljajo raziskovalci, katerih analiza je bila objavljena v znanstveni publikaciji BMJ. V analizi so proučevali vpliv zakasnitve vseh vrst zdravljenja - operativnih posegov, sistemskega zdravljenja in radioterapije v skupini sedmih najpogostejših rakavih boleznih.
Kako blizu smo revoluciji evropskega zdravstvenega sistema?
Obstaja več izzivov, ki jih je treba preseči, da bi lahko postavili skupne temelje, na katerih bi personalizirano medicino lahko vpeljali v zdravstvene sisteme evropskih držav, razlaga dr. Denis Horgan, izvršni direktor Evropskega zavezništva za personalizirano medicino. Kako daleč smo pri postavljanju teh temeljev?
Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
Dolžnost zdravnikov je tudi zniževanje stroškov zdravljenja
Da za ohranitev dobre dostopnosti novih zdravil znižujejo stroške zdravljenja, če imajo to možnost - pod pogojem, da pri tem ne vplivajo na varnost ali učinkovitost zdravljenja - je dolžnost zdravnikov, meni internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Nekaj skrivnostnega je na raku
V središču njegovega raziskovalnega zanimanja so kanabinoidi, ki so v medicini zelo aktualni, vendar še nekoliko tabuizirani. Luka Dobovišek, dr. med., pravi, da se sam zelo težko pripravi, da bi to področje dojemal kot kontroverzno. Pospešeno raziskuje, kakšna je varnost uživanja kanabinoidov pri onkoloških bolnikih.
Onkološka zdravila v povprečju čakamo več kot dve leti
Celotni srednji čas do dostopa do onkoloških zdravil za slovenske bolnike je 762 dni, brez pomembne razlike, ali so zdravila ocenjena z visoko ali nizko oceno. Očitno je, da je treba poiskati učinkovitejše mehanizme za hitrejši dostop do učinkovitih onkoloških zdravil.
Presejanje za raka trebušne slinavke
Večino rakov trebušne slinavke odkrijejo v napredovali fazi. Kljub napredku v diagnostiki in onkološkem zdravljenju je petletno preživetje okoli treh odstotkov, kar se v zadnjih 20 letih ni spremenilo. Zdaj v ospredje stopa presejanje, pravi prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Tumor agnostično raziskovanje in zdravljenje
Tumor agnostični pristop je nov pristop v obravnavi malignih bolezni, pri katerem je pri odločitvi o zdravljenju genomski zapis nad histološko sliko. Gre za pomemben korak naprej v personalizirani medicini, pravi doc. dr. Erika Matos, dr. med., z OI Ljubljana. Razložila je, kaj ta pristop pomeni in katera so prva odobrena onkološka zdravila s tumor agnostično indikacijo.
Domači prispevki na ASCO 2020
Na letošnjem kongresu ASCO, ki je potekal virtualno, so s svojimi prispevki sodelovali tudi onkologi z Onkološkega inštituta Ljubljana. Tri pomembnejše s področja raka dojk je opisala specialistka interne medicine in internistične onkologije dr. Simona Borštnar, dr. med., z OI Ljubljana.
Apiksaban za zdravljenje globoke venske tromboze pri raku
Venska tromboza je pogost vzrok za smrt in zaplete pri bolnikih z rakom. Veliko tveganje za ponovitev trombembolizmov in krvavitve je izziv za antikoagulacijsko zdravljenje. Zadnja priporočila svetujejo razmislek o uvedbi rivaroksabana, pri čemer obstajajo zadržki zaradi povečanega tveganja za krvavitve, predvsem gastrointestinalne, v primerjavi z nizkomolekularnimi heparini, poroča NEJM.
Personalizirana medicina tudi za pediatrične bolnike z rakom
Medtem ko je za odrasle bolnike z rakom na voljo veliko novih bioloških označevalcev in tarčnih zdravil, pa pediatrična onkologija pri precizni oziroma personalizirani medicini, v kateri je zdravljenje prilagojeno unikatnemu genomskemu profilu tumorja, zaostaja. Letošnje srečanje Ameriškega združenja za klinično onkologijo (ASCO), ki je tokrat potekalo virtualno, je poročalo tudi o napredku na tem področju.
Tisti vključeni v študije so olimpijski tekmovalci
Na vsa področja medicine intenzivno pronica personalizacija, ki pa ne pomeni le preciznih terapevtskih možnosti, temveč zdravnikovo razumevanje zgodbe bolnika, sta si enotni Maja Ravnik, dr. med., predstojnica Oddelka za internistično onkologijo, in asist. Dušanka Vidovič, dr. med., predstojnica Oddelka za pljučne bolezni v UKC Maribor.
Z raziskavami do še boljše diagnostike
Izr. prof. dr. Jože Pižem, dr. med., nam je povedal, koliko molekularno diagnostiko danes že uporabljamo za opredeljevanje tumorjev in za določanje tarč zdravljenja ter kakšne so njihove lastne raziskave na tem področju.
Aktualna revija
