Izbor dosežkov Odlični v znanosti 2020
Raziskovalci z Onkološkega inštituta in Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani, so bili z raziskavo z naslovom Kanabinoidni receptorji in zdravljenje hormonsko odvisnega raka dojke uvrščeni v izbor dosežkov Odlični v znanosti 2020 pri Javni agenciji za raziskovalno dejavnost RS.
Prvi in edini režim imunoterapije za zdravljenje najpogostejše oblike raka jeter
Evropska komisija je odobrila uporabo zdravila atezolizumab (Tecentriq) v kombinaciji z zdravilom bevacizumab (Avastin) za zdravljenje odraslih bolnikov z napredovalim ali neresektabilnim hepatocelularnim karcinomom (HCC), ki predhodno še niso prejemali sistemskega zdravljenja.
Najdaljše spremljanje zdravljenja NDRP v prvi liniji
Klinična raziskava faze III KEYNOTE-024 je pokazala dolgoročno korist za preživetje in trajen odziv pri zdravljenju s pembrolizumabom (Keytruda) v primerjavi s kemoterapijo v prvi liniji zdravljenja bolnikov z razsejanim nedrobnoceličnim rakom pljuč (NDRP) in izraženim PD-L1.
Koristi pembrolizumaba pri zdravljenju melanoma
Klinična raziskava faze III EORTC1325/KEYNOTE-054 je pokazala, da so bolniki, ki so bili ob kirurško odstranjenem (reseciranem) melanomu III. stopnje z velikim tveganjem adjuvantno zdravljeni s pembrolizumabom (Keytruda), po 3,5 leta spremljanja dosegli ključni sekundarni opazovani dogodek, preživetje brez oddaljenih zasevkov (DMFS).
Superiornost pembrolizumaba pri metastatskem raku požiralnika in gastroezofagealnega prehoda
Klinična raziskava KEYNOTE-590 je proučevala učinkovitost pembrolizumaba (Keytruda) v kombinaciji s kemoterapijo na osnovi platine v prvi liniji zdravljenja bolnikov z lokalno napredovalim ali metastatskim rakom požiralnika ali gastroezofagealnega prehoda.
Dopolnilno obsevanje po kirurškem zdravljenju ne prinese koristi
Prospektivno zasnovana metaanaliza treh randomiziranih raziskav, objavljena v reviji Lancet, je pokazala, da dopolnilno obsevanje po kirurški odstranitvi prostate ne izboljša preživetja brez opazovanega dogodka pri bolnikih z lokaliziranim ali lokalno napredovalim rakom prostate.
Novi standard zdravljenja nemelanomskih rakov kože
Obravnava napredovalih oblik nemelanomskih rakov kože je s sistemskim zdravljenjem postala učinkovita in varna ter vzpostavlja nov standard za bolnike, razlaga specialistka internistične onkologije prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Prihraniti tako, da ne vpliva na varnost in učinkovitost
Za zdravljenje malignih bolezni k sreči prihajajo vedno nova zdravila, res pa je, da so draga. Tako je dolžnost zdravnikov, da za ohranitev dobre dostopnosti novih zdravil znižujejo stroške zdravljenja, če imajo to možnost – pod pogojem, da pri tem ne vplivajo na varnost ali učinkovitost zdravljenja, meni specialistka internistične onkologije dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta.
Celostna rehabilitacija kot prioriteta
Predvidoma čez eno leto bodo začeli izvajati celostno rehabilitacijo za vse, ki jih na OI Ljubljana zdravijo zaradi raka dojk. O napredku prizadevanj za boljšo kakovost življenja smo se pogovarjali s specialistko onkologije in radioterapije doc. dr. Lorno Zaletel Zadravec, dr. med., in specialistom splošne kirurgije prof. dr. Nikolo Bešićem, dr. med.
Antiandrogeni povečujejo tveganje za osteoporozo
Terapija za zdravljenje raka prostate z ADT znižuje raven testosterona na kastracijsko vrednost, zaradi česar se izrazito (do 90 %) zniža tako raven testosterona kot estradiola, posledično pa se z dolžino trajanja zdravljenja z ADT povečuje tveganje za sekundarno osteoporozo, opozarja urolog asist. Simon Hawlina, dr. med., s KO za urologijo UKC Ljubljana.
Personalizirana medicina je realnost dobre klinične prakse v onkologiji
Pri zdravljenju rakavih bolezni se odloča na podlagi lastnosti tumorja, kamor spada tudi določitev genskih mutacij, in na osnovi lastnosti posameznega bolnika. Kako je genetsko testiranje vpeto v klinično prakso pri obravnavi rakavih bolezni, razlaga internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., iz OI Ljubljana.
Zakasnitev zdravljenja rakavih bolezni poveča umrljivost
V času epidemije se v številnih državah po svetu soočajo z zakasnitvijo zdravljenja rakavih bolezni, kar negativno vpliva na izide, ugotavljajo raziskovalci, katerih analiza je bila objavljena v znanstveni publikaciji BMJ. V analizi so proučevali vpliv zakasnitve vseh vrst zdravljenja - operativnih posegov, sistemskega zdravljenja in radioterapije v skupini sedmih najpogostejših rakavih boleznih.
Kako blizu smo revoluciji evropskega zdravstvenega sistema?
Obstaja več izzivov, ki jih je treba preseči, da bi lahko postavili skupne temelje, na katerih bi personalizirano medicino lahko vpeljali v zdravstvene sisteme evropskih držav, razlaga dr. Denis Horgan, izvršni direktor Evropskega zavezništva za personalizirano medicino. Kako daleč smo pri postavljanju teh temeljev?
Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
Dolžnost zdravnikov je tudi zniževanje stroškov zdravljenja
Da za ohranitev dobre dostopnosti novih zdravil znižujejo stroške zdravljenja, če imajo to možnost - pod pogojem, da pri tem ne vplivajo na varnost ali učinkovitost zdravljenja - je dolžnost zdravnikov, meni internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Nekaj skrivnostnega je na raku
V središču njegovega raziskovalnega zanimanja so kanabinoidi, ki so v medicini zelo aktualni, vendar še nekoliko tabuizirani. Luka Dobovišek, dr. med., pravi, da se sam zelo težko pripravi, da bi to področje dojemal kot kontroverzno. Pospešeno raziskuje, kakšna je varnost uživanja kanabinoidov pri onkoloških bolnikih.
Aktualna revija
