Kako komunicirati o osebah s pljučnim rakom?
Mednarodno združenje za preučevanje pljučnega raka (IASLC) je izdalo osnovna priporočila, ki spodbujajo spoštljivo komunikacijo o osebah s pljučnim rakom. Na prvo mesto postavljajo bolnika in premoščanje stigme, ki jo doživljajo zaradi kajenja.
Kakšno je poznavanje imunoterapije in prognoze raka?
Hiter napredek onkološkega zdravljenja, ki ga je prinesel tudi razvoj imunoterapije, za bolnike pa tudi zdravnike neonkologe nemalokrat pomeni težavo. Slabo je prepoznavanje prognoz, terapij, ki so na voljo, pa tudi njihovih potencialnih stranskih učinkov. Kaj sta ugotovili dve zanimivi raziskavi, predstavljeni na letošnjem kongresu ESMO?
Kdaj bo pri nas zaživel presejalni program raka pljuč?
Zakaj je skrajni čas, da tudi v Sloveniji začnemo s programom presajanja za raka pljuč, v videu razlaga pnevmolog doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., direktor Klinike Golnik. Kateri so ključni kriteriji za uspešnost programa? Katere izzive imamo pri vzpostavljanju?
Revolucija v zdravljenju raka pljuč
Terapija z zaviralci imunskih nadzornih točk je pred desetimi leti spremenila pogled na to, kako lahko obvladujemo raka, in danes še vedno pomeni revolucijo v zdravljenju te bolezni. Kdaj in kako se imunoterapija uporablja pri zdravljenju raka pljuč in kakšne so izkušnje pri zdravljenju na Kliniki Golnik, je razložila pnevmologinja Katja Mohorčič, dr. med.
Kje so bolniki?
Po ocenah Registra raka RS je v času epidemije diagnostika raka pljuč močno upadla, opozarja internistična onkologinja asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. Nekateri bolniki do diagnoze sploh niso prišli ali pa so prišli do nje kasneje, v slabši splošni telesni zmogljivosti in zato s slabšim pričakovanim izidom zdravljenja.
Vloga družinskega zdravnika po diagnozi raka
»Ne boš ostal/-a sam/-a.« To je eno najpomembnejših sporočil, ki jih mora specialist družinske medicine posredovati bolnikom z rakom, je prepričana spec. družinske in urgentne medicine asist. dr. Vesna Homar, dr. med., iz ZD Vrhnika. Družinski zdravniki lahko uspešno obvladujejo stiske onkoloških bolnikov, ker so z njimi zaupen odnos vzpostavili že pred diagnozo.
Raziskave, ki spreminjajo klinično prakso
Do leta 2040 naj bi število novoodkritih primerov raka na svetu preseglo 30 milijonov na leto. Zato še nikoli ni bilo tako pomembno, da v onkologiji ohranimo raziskovalni utrip in se še tesneje povežemo. Ta misel je vodila septembrski kongres Evropskega združenja za internistično onkologijo. Povzeli smo njegove najvidnejše raziskave s področij raka dojk, raka pljuč, raka prostate in malignega melanoma.
Krog podhranjenosti ogroža zdravje in zdravljenje
Prehranska podpora pri bolnikih z rakavo boleznijo pozitivno vpliva na zdravljenje in zdravje bolnika. Presnovne spremembe se pojavijo že veliko prej, preden so fenotipsko vidne, zato je pomembno, da se prehransko ogroženost pravočasno prepozna in ustrezno obravnava, pravi specialistka klinične dietetike Denis Mlakar Mastnak iz Onkološkega Inštituta Ljubljana.
Rak prostate
Specialist urologije Borut Gubina, dr. med., je pripravil podroben pregled letošnjega kongresa EAU. V videu o raku prostate je predstavil študijo IMPACT, zakaj in kako zmanjšati diagnostiko in zdravljenje, vlogo genomskih markerjev, novosti pri biopsiji, biokemični recidiv po radikalni prostatektomiji in kaj je novega na področju presejanja.
Kakšne spremembe v klinično prakso prinaša letošnji kongres EAU?
Medtem ko smo bili v zadnjih letih priča predvsem novostim pri zdravljenju napredovale oblike raka prostate, se je letos dosti govorilo tudi o začetnih oblikah, o trenutnem pogledu mednarodne urološke skupnosti na zgodnje odkrivanje in diagnostiki. Splošen pregled novosti, tudi na področju benignih bolezni, je prispeval prim. doc. dr. Dejan Bratuš, dr. med.
ASCO 2021 in rak prostate: izpostavljeni rezultati
Dodatek abiraterona k zdravljenju z odtegnitvijo androgenov in standardnemu zdravljenju z docetakselom je statistično značilno izboljšal izide zdravljenja pri bolnikih z novoodkritim rHORP ob minimalni dodatni kratkoročni toksičnosti. Podrobnosti prelomne raziskave faze III PEACE-1 je strnila specialistka internistične onkologije dr. Mojca Humar, dr. med., iz SB Nova Gorica.
Novosti v sistemskem zdravljenju raka ledvičnih celic in raka sečnega mehurja
V sistemskem zdravljenju napredovalega raka ledvičnih celic smo bili v zadnjem desetletju priča velikemu preboju. Temelj sistemskega zdravljenja sta danes tako imenovano tarčno zdravljenje z zaviralci tirozin kinaz in imunoterapija z zdravili iz skupine zaviralcev nadzornih kontrolnih točk. O napredku piše Tanja Ovčariček, dr. med.
Ciljano obsevanje rakavih celic
Na letošnjem kongresu ASCO je bila predstavljena prva tarčna radioterapija za zdravljenje raka prostate, ki lahko pomembno izboljša prognozo bolnikov z razsejanim proti kastraciji odpornim rakom prostate, pri katerih je bolezen napredovala kljub kemoterapiji in antiandrogenskemu zdravljenju.
Aktualna revija
