Trajanje odziva na zdravljenje nas zdaj pozitivno preseneča
Klasično sistemsko zdravljenje napredovalega raka materničnega vratu daje le kratkotrajne odgovore, zato stroka z navdušenjem spremlja pospešen razvoj učinkovitejših terapevtskih možnosti, zlasti imunoterapije. Kako ta spreminja prognozo bolnic? Piše dr. Breda Škrbinc, dr. med., spec. internistične okologije z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Najbolj odmevne teme s kongresa ASCO 2024
Letni kongres Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO), ki je letos med 31. majem in 4. junijem potekal v Chicagu v ZDA, velja za enega največjih in najvplivnejših onkoloških dogodkov na svetu. Tudi letos ni razočaral, saj je prispeval številne dokaze, ki utrjujejo vlogo trenutnih terapevtskih možnosti in nakazujejo nove smeri zdravljenja bolnikov z različnimi vrstami raka. Povzeli smo najbolj odmevne novice s področij raka dojk, pljuč, krvnih rakov in rakov prebavil.
Vpliv presejalnega testa PSA na umrljivost zaradi raka prostate
Rak prostate je globalen javnozdravstveni izziv, saj gre za drugi najpogostejši rak med moškimi in peti po vzroku za smrt. Čeprav so presejalni programi za raka prostate pomembni, pa lahko privedejo do prekomernega diagnosticiranja in zdravljenja.
Skokovit razvoj ciljanega radionuklidnega zdravljenja prinaša izzive
Potrebe po PSMA-usmerjenem radionuklidnem zdravljenju razsejanega raka prostate rastejo tako pri nas kot po svetu. O optimističnih napovedih, rezultatih domače klinične prakse in njenih največjih izzivih so spregovorile predstavnice Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana: predstojnica izr. prof. dr. Katja Zaletel, dr. med., dr. Daša Šfiligoj Planjšek, dr. med., in doc. dr. Petra Kolenc, mag. farm.
Novi podatki Kliničnega registra kožnega melanoma
Breme melanoma se v Sloveniji povečuje, kažejo sveži podatki poročila kliničnega registra kožnega melanoma. Kateri so možni vzroki? Aktualne podatke je predstavila prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., spec. javnega zdravja, vodja Epidemiologije in registra raka na Onkološkem inštitut Ljubljana.
Adoptivna celična terapija tudi za zdravljenje melanoma
Kakšne dobrobiti v zdravljenju melanoma prinaša prva odobrena adoptivna celična terapija? Kateri prelomni rezultati utirajo pot uporabi imunoterapije pred kirurškim zdravljenjem malignega melanoma? Odmevne novosti v sistemskem zdravljenju ponujajo nedavne raziskave, predstavljene tudi na nedavnem kongresu Ameriškega združenja za internistično onkologijo (ASCO).
Molekula desetletja spreminja vlogo nuklearne medicine
Zdaj je najboljši čas za delo v nuklearni medicini, meni prof. dr. Sabina Dizdarević, dr. med., spec. nuklearne medicine iz Univerzitetne bolnišnice in Medicinske fakultete Brighton in Sussex v Veliki Britaniji. Nanizala je rezultate kliničnih raziskav – pri večini je aktivno sodelovala – ki so spreminjale zdravljenje razsejanega raka prostate.
Premik v vse zgodnejše linije zdravljenja
Uspehi tarčnega radionuklidnega zdravljenja nevroendokrinih neoplazem so pospešili uporabo te oblike zdravljenja tudi pri raku prostate. O njeni varnosti in učinkovitost, izbiri ustreznih bolnikov in pričakovanih širitvah je govoril doc. dr. Luka Ležaić, dr. med., specialist nuklearne in interne medicine s Klinike za nuklearno medicino UKC Ljubljana.
Novi izzivi in priložnosti v spremljanju
Na 35. Onkološkem vikendu so udeleženci skupaj s predstavnicama Katedre za družinsko medicino Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani doc. dr. Vesno Homar, dr. med., in asist. Matejo Kokalj Kokot, dr. med., razpravljali o potrebnih rešitvah, ki bi še izboljšale obravnavo bolnikov z rakom po končanem zdravljenju. Na katere izzive bo za kakovost in varnost spremljanja še treba odgovoriti?
Imunsko pogojeni neželeni učinki v ADM in dermatološki ambulanti
Klinična slika neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT), ki predstavljajo enega izmed temeljev onkološkega zdravljenja, je raznolika in odvisna od prizadetega organskega sistema. Kako ukrepa družinski zdravnik? Kdaj je potrebno dermatološko zdravljenje? Kdaj je čas za hospitalizacijo? Odgovore poiščite v preglednici.
Spremljanje bolnikov z rakom se spreminja
Kako pristopiti k reorganizaciji sledenja bolnikov po zaključenem onkološkem zdravljenju? Kakšno vlogo bi lahko prevzeli družinski zdravniki in kakšnih prednosti se lahko nadejamo ob prihajajočih nujnih spremembah? Po zaključku 35. Onkološkega vikenda je možnosti nanizala doc. dr. Barbara Perić, dr. med., spec. splošne kirurgije, zaposlena na Onkološkem inštitutu Ljubljana.
V načrtu nacionalna mreža za obravnavo limfedema
Prim. doc. dr. Tanja Planinšek Ručigaj, dr. med., je predstavila trenutne uspehe in izzive v zdravljenju onkoloških bolnikov z limfedemom, ki jih bo vse več. Izpostavlja, da je za optimalno obravnavo bolnikov v načrtu vzpostavitev nacionalne mreže ustrezno usposobljenih specialistov. Kje so še vrzeli v zdravljenju?
Zdravljenje melanoma skozi vprašanja
Kakšno je preživetje bolnikov z melanomom glede na stadij? Kako melanom zdravimo s sistemsko terapijo danes? Kateri so ključni neželeni učinki tarčnega zdravljenja in zdravljenja z zaviralci imunskih kontrolnih točk? Osvežite ali poglobite svoje znanje v kratkem kvizu, ki ga je pripravila Katja Leskovšek, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana.
Pot bolnika z rakom pljuč
Kateri so bolj ali manj značilni simptomi pljučnega raka? Kako pristopiti k diagnozi in kako napotiti bolnike na specialistično obravnavo? Kje poteka nadaljnja diagnostika ter zdravljenje? Odgovore je strnila Marija Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z Oddelka za onkologijo UKC Maribor.
Imunsko pogojeni neželeni učinki v onkološkem zdravljenju
Klinična slika neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT), ki predstavljajo eden izmed temeljev onkološkega zdravljenja, je raznolika in odvisna od prizadetega organskega sistema. Kako lahko ukrepa družinski zdravnik in kdaj je potrebna hospitalizacija ali obravnava na sekundarnem nivoju?
Kakovost življenja po raku ne sme biti odvisna od sreče
Na nedavnem dogodku Življenje z rakom so ključni deležniki in strokovnjaki iskali odgovore na izzive, s katerimi se se srečujejo bolniki z rakom v Sloveniji. Posvetili so se precej neurejenemu področju – reintegraciji v poklicno življenje po zaključku zdravljenja. Kakšne so možne rešitve za vzpostavitev sistemsko urejeno poklicne rehabilitacije?
Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Nove smernice: spremembe v zdravljenju DVCBL
Januarja je Onkološki inštitut Ljubljana izdal nova priporočila za obravnavo bolnikov z malignimi limfomi. Povzemamo sveže podatke o incidenci bolezni in predstavljamo novosti pri zdravljenju najpogostejšega ne-Hodgkinovega limfoma – difuznega velikoceličnega limfoma B (DVCBL).
Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave so pokazale smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.
Trendi uvajanja podobnih bioloških zdravil v Evropi
Biološka zdravila sodijo med najdražja zdravila na trgu, zanje gre približno tretjina vseh stroškov za zdravila.(1) Z namenom zmanjšanja izdatkov spodbujajo plačniki uporabo cenejših podobnih bioloških zdravil (PBZ, angl. biosimilars) in ena izmed analiz je pokazala, da bi lahko s prehodom na PBZ do leta 2025 globalno privarčevali kar 300 milijard dolarjev.(2)
Aktualna revija
