Ali (pre)poznate spinalno mišično atrofijo?
Kaj omogoča sodobno zdravljenje in katere terapije so na voljo? Kakšna je klinična slika in kaj bo prinesel program presejanja? Kaj vpliva na klinični izid bolezni? Kratek kviz o spinalni mišični atrofiji je recenzirala Eva Vrščaj, dr. med., specializantka pediatrije iz UKC Ljubljana.
Napredek pri diagnostiki nevrodegenerativnih bolezni
Ocena mrežne aktivnosti možganov pri nevrodegenerativnih boleznih bo prispevala pomemben korak k diagnozi, še bolj pa k natančnejši prognozi teh bolnikov. Dodatne dokaze je prinesla nedavna objava v publikaciji Nature Reviews Neurology, kjer vidno avtorsko vlogo nosi slovenska nevrologija.
Korak naprej v zdravljenju migrene
»Zanesljivih številk glede prevalence migrene za Slovenijo nimamo, glede incidence pa letos objavljena analiza NIJZ kaže, da je na primarni in sekundarni ravni letno obravnavanih od osem do devet tisoč bolnikov,« je povedal Jožef Magdič, dr. med., spec. nevrologije iz UKC Maribor, ki napoveduje novo skupino za migreno specifičnih zdravil, ki se bodo lahko uporabljala tako za akutno kot preventivno zdravljenje.
Nova spoznanja o multipli sklerozi
Kako na potek multiple skleroze (MS) vpliva presaditev krvotvornih matičnih celic? Kakšna so nova spoznanja o preprečevanju MS pri bolnikih z radiološko izoliranim sindromom? Kako pogosto se po prenehanju zdravljenja z zdravili, ki vplivajo na potek bolezni, ta ponovno aktivira? Kaj pa uporaba zdravil v nosečnosti? Povzemamo nekaj pomembnejših sporočil letošnjega kongresa Evropskega združenja za zdravljenje in raziskave multiple skleroze.
Napovedovanje nevroloških izidov pri novorojenčkih s HIE
Pojav hipoksično-ishemične encefalopatije (HIE) pri novorojenčkih je hudo tveganje za dolgoročno nevrološko prizadetost. Uporaba terapevtske hipotermije kot standardnega zdravljenja je spremenila napovedno vrednost diagnostičnih metod za razvojnonevrološke izide. Kakšna je točnost teh metod?
Je PTSM dejavnik tveganja za razvoj Parkinsonove bolezni?
Izraelski raziskovalci so proučili povezavo med posttravmatsko stresno motnjo (PTSM) in verjetnostjo pojava Parkinsonove bolezni. Rezultati študije, ki nakazujejo, da med pacienti s potrjenim PTSM obstaja povečana verjetnost, da zbolijo za Parkinsonovo bolezen, so bili objavljeni avgusta v publikaciji JAMA.
Intervencije kliničnega farmacevta pri zdravljenju
Potencialno neustrezna zdravila (PNZ) so tista, pri katerih tveganje uporabe presega pričakovane koristi v zdravljenju ter lahko v večji meri povzročajo težave, povezane z zdravili, kot bolj primerne alternative. Predpisovanje PNZ je pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami pogosto, zato obstaja potreba po racionalnejši farmakoterapiji.
Koliko gibanja za zmanjšanje tveganja za možgansko kap?
Telesna nedejavnost je že dolgo poznan dejavnik tveganja za možgansko kap. S pomočjo naprav, ki merijo gibanje telesa, so raziskovalci v populaciji starejših v ZDA skušali natančneje opredeliti povezavo med časom gibanja oziroma sedenja in tveganjem za možgansko kap. Članek z rezultati raziskave je bil objavljen v publikaciji JAMA junija letos.
Kdaj še pomisliti na CAA?
V zadnjem času se veliko razmišlja o povezavi med poškodbo glave v mladosti in razvojem cerebralne amiloidne angiopatije (CAA) nekaj desetletij kasneje pri mlajših bolnikih. V literaturi so znani opisi bolnikov, ki so v mladosti utrpeli hujšo poškodbo glave in kasneje razvili CAA. Štiri primere smo obravnavali tudi v UKC Ljubljana.
Napredovala Parkinsonova bolezen
Kateri so ključni kazalniki, ki napovedujejo vstop v napredovalo fazo Parkinsonove bolezni in posledično zahtevajo vpeljavo prilagojenih terapevtskih pristopov? Uporabne usmeritve smo pripravili v sodelovanju s prof. dr. Zvezdanom Pirtoškom, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Izboljšanje zdravljenja po obratu antikoagulacije
Na Evropskem kongresu o možganski kapi (ESOC), ki se je odvijal maja v Lyonu (Francija), sem v sklopu simpozija o preventivi možganske kapi in atrijski fibrilaciji predavala o uporabi antidotov za neposredna peroralna antikoagulacijska zdravila (NOAK) in izboljšanju zdravljenja teh bolnikov.
Kaj prispeva letošnja novost
V zadnjem desetletju smo bili priča bliskovitemu razvoju novih terapevtskih možnosti, s katerimi učinkovito zmanjšujemo aktivnost multiple skleroze ter posledično napredovanje nevrološke prizadetosti in pojavljanje invalidnosti. Asist. dr. Gregor Brecl Jakob, dr. med., s KO za bolezni živčevja UKC Ljubljana je predstavil, kako se v obstoječ terapevtski nabor umešča novo peroralno zdravilo.
Čimprej uvesti zdravila
Kljub izjemnemu napredku pri zdravljenju recidivno-remitentne multiple skleroze (RRMS) z imunomodulatornimi zdravili pri določenem deležu bolnikov bolezen še vedno lahko sčasoma napreduje v sekundarno progresivno multiplo sklerozo (SPMS). Kaj to pomeni za bolnika in zdravnika, smo se pogovarjali s specialistom nevrologom Jožefom Magdičem, dr. med., iz UKC Maribor.
Ravnovesje med lajšanjem bolečine in neželenimi učinki
Nevropatsko bolečino je pogosto težko obvladovati. Poleg tega lahko bolniki po določenem času razvijejo toleranco za uvedena zdravila. Kako pristopiti k zdravljenju te bolezni, pojasnjuje specialistka anesteziologije in reanimatologije doc. dr. Neli Vintar, dr. med., iz UKC Ljubljana.
Skozi prizmo lastnih izkušenj
V sklopu simpozija o novorazvrščenem zdravilu za zdravljenje recidivnih oblik multiple skleroze ofatumumabu je potekala okrogla miza, na kateri so domači strokovnjaki spregovorili skozi prizmo lastnih kliničnih izkušenj. Dotaknili so se vprašanj o učinkovitosti in varnosti zdravila, protokolih prehajanja med zdravili, režimu uporabe, sočasnih okužbah s SARS-CoV-2, svetovanju bolnikom, cepljenju, nosečnosti in dojenju ter predstavili mnenja o uporabi zdravila v prihodnosti.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos je na voljo novo, popolnoma humano monoklonsko protitelo. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje.
Vloga melatonina pri Alzheimerjevi bolezni in nespečnosti
V sistematičnem pregledu randomiziranih kliničnih raziskav, katerega izsledke so objavili v strokovni publikaciji Neuroscience and Biobehavioral Reviews, so raziskovalci skušali proučiti kognitivne izide zdravljenja z melatoninom pri osebah z Alzheimerjevo boleznijo in nespečnostjo ter pri zdravih ljudeh.
Aktualna revija
