Kje vse se skriva virusni meningoencefalitis?
Vnetje možganov (ki le redko poteka brez sočasnega vnetja možganskih ovojnic) večinoma povzročajo virusi. Pri nas je po zakonu o nalezljivih boleznih obvezna prijava samo za klopni meningoencefalitis (KME), zato vemo, da je v Sloveniji vsako leto približno 200 do 300 novih bolnikov, pri katerih je dokazana okužba s tem virusom.
Rehabilitacija parkinsonikov je pomemben del zdravljenja
Vse več je dokazov o ugodnem vplivu rehabilitacije na bolnike s Parkinsonovo boleznijo. Zato tudi zdravstvena zavarovalnica vse pogosteje odobri zdraviliško zdravljenje po globoki možganski stimulaciji in po uvedbi kontinuiranega zdravljenja z duodopo.
Globoka možganska stimulacija – timski pristop
Globoka možganska stimulacija se v zadnjih desetletjih uveljavlja pri zdravljenju Parkinsonove bolezni, pa tudi drugih vrst motenj gibanja, kot sta distonija in esencialni tremor. Za uspešno izvajanje te metode pa je ključen multidisciplinaren timski pristop.
Otroci in multipla skleroza
Retrospektivna raziskava otrok in mladostnikov z multiplo sklerozo (MS), ki so bili na Pediatrični kliniki zdravljeni od leta 1992 do julija letos in je zajela 50 otrok in mladostnikov, je pokazala incidenco pediatrične MS 0,6 na sto tisoč otrok na leto, nam je povedala Neli Bizjak, dr. med.
Z brezdomci na svetovno prvenstvo
Ninno Kozorog, 30-letno specializantko nevrologije, poznamo kot srčno in uspešno žensko – predsednico društva Humanitarček, vodjo Ambulante za ljudi brez obveznega zdravstvenega zavarovanja Karitas, programerko ter bodočo doktorico matematike in računalništva, ki ljubi adrenalinski šport.
Bolnik s parkinsonovo boleznijo potrebuje stalno spremljanje
V domovih za starejše parkinsonovo bolezen pogosto spremlja demenca, zato je opazovanje bolnika, njegove bolezni in učinka zdravil ključno za dobro počutje bolnika, nam je povedala doc. dr. Maja Trošt, dr. med., s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na Nevrološki kliniki v UKC Ljubljana.
Stanje zob in obzobnih tkiv pri bolnikih s parkinsonovo boleznijo
Na Centru za ustne bolezni in parodontologijo Stomatološke klinike ter v Kliničnem oddelku za bolezni živčevja Nevrološke klinike v Ljubljani so opravili raziskavo, katere namen je bil preveriti hipotezo, da imajo bolniki s Parkinsonovo boleznijo (PB) slabše stanje zob in obzobnih tkiv kot zdravi preiskovanci.
Zdravnik pivovar – hobi, ki je ušel nadzoru
Dr. Aljoša Polenčič je nevrolog v Splošni bolnišnici dr. Franca Derganca v Novi Gorici. A ne čisto običajen. Kajti ko sleče zdravniško haljo, se spremeni v pivovarja. S svojo zgodbo ustvarja prostor za združevanje različnih stvari z enako mero predanosti in s tem dokazuje, da se v življenju da uresničiti ideje, sanje, želje. In pri tem uživati.
Multipla skleroza – pri oralnih zdravilih pričakujemo boljšo adherenco
V zdravljenju multiple skleroze se v zadnjih letih uveljavljajo oralna zdravila, ki poleg učinkovitosti zaradi prijaznejšega načina zdravljenja prinašajo pomemben napredek pri adherenci, nam je pojasnila dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike v Ljubljani.
ParkinsonCheck v pomoč pri odkrivanju parkinsonskega tremorja
V Laboratoriju za umetno inteligenco na Fakulteti za računalništvo in informatiko v Ljubljani so v sodelovanju s Kliničnim oddelkom za bolezni živčevja UKC Ljubljana razvil aplikacijo za pravočasno odkrivanje in spremljanje parkinsonskega tremorja ParkinsonCheck.
Parkinsonova bolezen – skrbi za bolnike se pridružuje skrb za celo družino
11. april je svetovni dan parkinsonove bolezni, ki prizadene enega od 250 ljudi po 40. letu in skoraj vsakega stotega človeka po 65. letu. Po ocenah strokovnjakov je v Sloveniji več kot 7.000 bolnikov s parkinsonovo boleznijo in drugimi parkinsonizmi.
Statini zavirajo sekundarno progresivno fazo multiple skleroze
Raziskovalci poročajo, da bi lahko simvastatin postal zdravilo izbire pri sekundarno progresivni ali kronični fazi multiple skleroze (MS). Izsledke preskušanja druge faze MS-STAT je objavila revija The Lancet.
Priznanje utemeljiteljema globoke stimulacije možganov pri Parkinsonovi bolezni
Letošnjo Laskerjevo nagrado za medicinske dosežke, imenovano tudi »ameriška Nobelova nagrada«, sta za delo na področju zdravljenja Parkinsonove bolezni prejela dr. Mahlon DeLong z univerze Emory v Atlanti in dr. Alim-Louis Benabid z univerze Joseph Fourier v Grenoblu.
Preiskava krvi za zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni
Raziskovalci s King's Collegea v Londonu poročajo o postopku, s katerim lahko na podlagi 10 proteinskih bioloških označevalcev v krvi pri osebah z blago kognitivno okvaro zelo natančno napovejo, pri kateri se bo v naslednjem letu razvila Alzheimerjeva bolezen.
Interakcije in neželeni učinki antidementivov
Poraba zdravil za zdravljenje demence v Sloveniji narašča. Ker ta zdravila prejemajo večinoma starejši bolniki, ki imajo pogosto sočasno predpisanih veliko zdravil, je potrebna posebna pozornost pri upoštevanju interakcij, saj se pri starejših zaradi spremenjene presnove te tudi hitreje izrazijo.
Novo zdravilo bi lahko omililo psihotične simptome pri parkinsonovi bolezni
Raziskovalno zdravilo bi lahko prineslo prvo varno in učinkovito zdravljenje psihotičnih simptomov, ki prizadenejo približno polovico bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, poročajo raziskovalci v medicinski reviji The Lancet.
Aktualna revija
