Nevrologija

Multipla skleroza ima veliko obrazov

Multipla skleroza ima več obrazov, na srečo pa je v zadnjih letih na voljo tudi vedno več zdravil za njene posamezne oblike, sta na strokovnem srečanju povedala doc. dr. Saša Šega Jazbec, dr. med., in prof. dr. Sven Schippling, dr. med.

Podporni programi pri multipli sklerozi že 20 let

»Pri zdravljenju multiple skleroze imamo s programi podpore bolnikom že 20-letne pozitivne izkušnje,« pravi asist. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana. Začelo se je, ko so multiplo sklerozo večinoma zdravili z zdravili, ki so se aplicirala z injekcijami, nadaljuje pa se tudi pri novejših peroralnih terapijah.

EMA odobrila zdravilo MAVENCLAD®

Evropska agencija za zdravila (EMA) je odobrila prvo peroralno zdravilo s kratkim ciklusom zdravljenja za bolnike z zelo aktivno obliko recidivne multiple skleroze (RMS). Tablete kladribin (MAVENCLAD®) so dokazale klinično učinkovitost v raziskavah CLARITY, CLARITY EXTENSION, ORACLE MS in PREMIERE.

Vseslovenski projekt zgodnjega odkrivanja demence

Kar polovica od skoraj 500 navidezno zdravih udeležencev raziskave zgodnjega odkrivanja demence (projekt ADAM) je dosegla nižje ocene kognitivnih sposobnosti, kot bi jih pričakovali od zdravih starejših ljudi. Velik delež je presenetil tudi prof. dr. Zvezdana Pirtoška, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.

Na poti do zgodnejšega odkrivanja demence – projekt ADAM

Ko pride mlada bolnica z multiplo sklerozo

Mlado bolnico ob diagnozi multiple skleroze skrbi, kako bo poslej teklo njeno življenje, ali bo lahko študirala, delala, imela družino in podobno. Vse to je treba upoštevati pri izbiri terapije, je povedala mag. Lidija Žitnik, dr. med., z nevrološkega oddelka UKC Maribor.

Premalo napotitev na kontinuirano zdravljenje p­arkinsonove bolezni?

Za uvedbo kontinuiranega zdravljenja parkinsonove bolezni (PB) se danes odločamo prej kot pred nekaj leti, ugotavlja doc. dr. Maja Trošt, dr. med., z Nevrološke klinike UKC Ljubljana, vendar je napotitev na to zdravljenje še vedno premalo.

Otroški možgani v stresu ugašajo

Dr. Tina Bregant, dr. med., se kot nevropediatrinja in kot mama vseskozi zaveda, da smo ljudje ne le racionalna, ampak tudi čustvena in socialna bitja. Pri otrocih v stresu, kot je revščina, celo možganske povezave ugašajo, ugotavlja v intervjuju revije pHARMONIA.

Možganska kap – bolje preprečiti, kot zdraviti

Multipla skleroza je še vedno izziv

Multipla skleroza s svojo patološko heterogenostjo pomeni izziv za strokovnjake, tako pri diagnosticiranju kot tudi pri zdravljenju, smo slišali na 3. tradicionalnem srečanju, ki ga organizirajo strokovnjaki ljubljanskega in mariborskega UKC ter slovensko združenje nevrologov.

Tveganja dabigatrana in rivaroksabana pri nevalvularni atrijski fibrilaciji

Veljavne smernice za večino bolnikov z atrijsko fibrilacijo narekujejo profilakso možganske kapi s peroralnim antikoagulacijskim zdravljenjem. V novejšem času so možnosti terapevtske izbire razširili peroralni antikoagulanti, ki ne antagonizirajo vitamina. V retrospektivni kohortni raziskavi, objavljeni v reviji JAMA, so primerjali delovanje rivaroksabana in dabigatrana.

Kontinuirano zdravljenje Parkinsonove bolezni

V zadnjem času se spreminja doktrina glede začetka kontinuiranega zdravljenja parkinskonove bolezni, saj se z njim pogosto predolgo odlaša, pravi prim. Dušan Flisar, dr. med., z Nevrološke klinike v UKC Ljubljana.

Prve slovenske izkušnje z idarucizumabom

Septembra letos so se v Ljubljani zbrali specialisti s področja interne medicine, intenzivne medicine in nevrologije, da bi predstavili svoje prve izkušnje z idarucizumabom, ki je specifični antidot za antikoagulacijsko zdravilo dabigatran.

Bolečina je izkušnja

Nevropatska bolečina pri raku

Zdravljenje raka postaja čedalje učinkovitejše, kar pomeni, da se število preživelih povečuje in da bolniki z rakom živijo dlje. Posledično pa se vse več bolnikov spopada s stranskimi učinki zdravljenja raka, med katerimi je pogosta nevropatska bolečina.

Ali lahko zdravimo ali celo napovemo pooperativno nevropatsko bolečino?

Vztrajna pooperativna bolečina je pogosta posledica kirurških posegov. Nevropatska bolečina, inducirana s poškodbo živca, pa je najpogostejši vzrok zanjo. Na podlagi ustreznega modela raziskav bi v prihodnosti lahko napovedali in zdravili vztrajno pooperativno bolečino.

Pogosto prezrta nevropatska bolečina

Nevropatska bolečina po ocenah strokovnjakov prizadene štiri do šest odstotkov ljudi v Sloveniji, a je kljub temu pogosto prezrta. Gre za kronično bolečino, pri kateri je odziv na zdravljenje slab in za pomemben uspeh štejemo že, če jo zmanjšamo za 50 odstotkov.

Prepoznavanje nevropatske bolečine

Učinkovitost in varnost zdravil za bolnike z MS

Povzemamo analizo italijanskih nevroepidemiologov, ki so z analizo elektronske baze podatkov iz obdobja 1966–2014 ovrednotili relativno terapevtsko vrednost zdravil za obravnavo bolnikov z recidivno-remitentno obliko multiple skleroze (RRMS).