Nevromielitis optika zahteva hitro ukrepanje
»Nevromielitis optika (NMO) je redka avtoimunska bolezen osrednjega živčevja, ki lahko pusti hude posledice, zato imajo izjemno pomembno vlogo zgodnje prepoznavanje, diagnosticiranje in zdravljenje. Neprepoznana in nezdravljena bolezen vodi v hudo invalidnost,« opozarja doc. dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med., spec. nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Nevroznanost povezuje
Njegov prispevek je bil lani v ZDA na svetovnem kongresu o Alzheimerjevi bolezni izbran za najboljši podoktorski poster s področja raziskav o demenci z Lewyjevimi telesci. Specializant nevrologije z Nevrološke klinike UKC Ljubljana dr. Matej Perovnik, dr. med., poudarja pomen povezovanja različnih strok. Nevroznanost, poleg različnih disciplin, povezuje tudi različne vidike njegovega osebnega življenja.
Strah, nezaupanje, premalo informacij?
Kaj zadržuje lečeče nevrologe, da svojih bolnikov z napredovalo Parkinsonovo boleznijo ne napotijo v specializirane centre za uvedbo kontinuiranega zdravljenja? Kakšne pomisleke imajo bolniki? Prof. dr. Maja Trošt, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega oddelka za bolezni živčevja Nevrološke klinike UKC Ljubljana, je spregovorila o vrzelih na klinični poti bolnika.
Nova spoznanja o MS
Kako uspešni so serumski biooznačevalci, določeni kmalu po postavitvi diagnoze multiple skleroze (MS), pri napovedovanju poteka te bolezni in bolnikovega odziva na zdravljenje? Kako pa obvladovati MS, ki poteka brez izrazite simptomatike in neodvisno od zagonov bolezni? Preberite povzetke objav mednarodnih nevroloških publikacij.
Antidoti za DOAK pri akutni možganski kapi
V reviji Clinical and Applied Thrombosis/Hemostasis smo skupaj s sodelavci z različnih medicinskih področij objavili prispevek o specifičnih antidotih za direktne oralne antikoagulante (DOAK) pri akutni možganski kapi. Pogledi na njihovo uporabo se med strokovnjaki razlikujejo, odvisno od njihovega področja dela.
Javni interes in angažiranost pri skrbi za zdravje možganov v Sloveniji
Po teoriji vrzeli v znanju imajo posamezniki z boljšo izobrazbo boljše možnosti za pridobivanje, razumevanje in uporabo razpoložljivih informacij. V kontekstu zdravja bi lahko ta uvid privedel do bolj učinkovitega preprečevanja bolezni.
Je telesna vadba primerna za zdravljenje hude depresivne motnje?
Vadba je lahko učinkovita dopolnitev ali alternativa zdravilom in psihoterapiji, saj poleg duševnega zdravja izboljšuje tudi telesne in kognitivne funkcije, pri čemer smernice v ZDA, Veliki Britaniji in Avstraliji priporočajo telesno aktivnost kot del zdravljenja depresije. Lani je revija British Medical Journal objavila raziskavo, ki je ugotavljala primernost telesne vadbe za zdravljenje hude depresivne motnje.
Kdaj pomislimo na Friedreichovo ataksijo?
Klinična slika je pri Friedreichovi ataksiji zelo raznolika, v veliki večini primerov se bolezen izrazi že v otroštvu ali najstniškem obdobju, pravočasno prepoznavanje znakov pa je pomembno za ustrezno interdisciplinarno obravnavo. Na katere nevrološke in nenevrološke simptome moramo biti pozorni? Vsebino je pripravila asist. Tita Butenko, dr. med.
Nove možnosti v zdravljenju
Friedreichova ataksija je najpogostejša avtosomna recesivna dedna ataksija. Kako se bolezen manifestira in kakšen je njen potek? Kako diagnosticiramo in spremljamo bolnike? Kakšno zdravljenje je na voljo danes? Razlaga asist. Tita Butenko, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana.
Kaj bi moral vedeti družinski zdravnik?
Kdaj se odločimo za preventivno zdravljenje? Katere novejše specifične terapije lahko predpiše specialist družinske medicine? Kaj naj bo cilj preventivnega zdravljenja in kako oceniti njegovo uspešnost? Odgovore smo zbrali v infografiki.
Povečana občutljivost trombov za IVT ob DOAK
V reviji Frontiers in Neurology smo skupaj s sodelavci iz Grčije in Nemčije objavili komentar, v katerem predstavljamo hipotezo o povečani trombolitični odzivnosti trombov pri bolnikih, ki prejemajo direktna peroralna antikoagulacijska zdravila (DOAK). Članek osvetljuje možne mehanizme boljše učinkovitosti intravenske trombolize (IVT) pri bolnikih na DOAK.
Nova era v zdravljenju migrene
Paradigmo preventivnega zdravljenja migrene so najprej spremenila monoklonska protitelesa proti peptidu CGRP ali njegovemu receptorju, zdaj v ospredje stopajo še gepanti. Prim. prof. dr. Bojana Žvan, dr. med., spec. nevrologije, je spregovorila o predpisovanju novih zdravil v ambulanti družinske medicine, pričakovanih spremembah smernic in prihajajočih terapijah.
Novi načini preventivnega zdravljenja migrene
Paradigmo preventivnega zdravljenja migrene so najprej spremenila monoklonska protitelesa proti peptidu CGRP ali njegovemu receptorju, zdaj v ospredje stopajo še gepanti. Kako se lotiti diagnosticiranja migrene, katere terapije so na voljo in kako oceniti, kdaj je zdravljenje učinkovito?
Kje so še bolniki?
Pri nas imamo manj bolnikov z narkolepsijo, kot bi lahko pričakovali, poudarja doc. dr. Barbara Stražišar Gnidovec, dr. med., spec. pediatrije in otroške nevrologije z Otroškega oddelka SB Celje. Kako prepoznati to bolezen pri otrocih in mladostnikih? Kdaj napotiti bolnike k somnologu?
Kdaj dosežemo največje uspehe v obravnavi?
Prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med., spec. nevrologije s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana poudarja, da je za bolnike z narkolepsijo pri nas dobro poskrbljeno, ko enkrat pridejo do diagnoze. V videu predstavi, zakaj je pomembno, da se bolnike pravočasno prepozna in katere so možne diferencialne diagnoze.
Novosti v obravnavi MS
Največji kongres o multipli sklerozi (MS) na svetu, ECTRIMS, je septembra v Köbenhavn privabil 8500 udeležencev. Ena najbolj pričakovanih predstavitev je bila o posodobitvi diagnostičnih meril za MS, vidno mesto pa so organizatorji namenili tudi novim orodjem za lažje napovedovanje poteka MS. Opozorili so na terapevtsko zapostavljenost žensk v rodni dobi in predstavili zadnja dognanja o vlogi vitamina D pri zgodnji fazi MS.
Antibiotiki in tveganje za nevrorazvojne motnje pri otrocih
Nevrorazvojne motnje pri otrocih so pomemben javnozdravstveni izziv, saj imajo dolgoročne posledice za življenje posameznikov in celotno družbo. Njihova globalna razširjenost, vključno z motnjami avtističnega spektra, vztrajno narašča.
Aktualna revija
