“Kolegi se zelo angažirajo in veliko naredijo sami”
Kako novosti živijo v praksi in kako poteka sodelovanje med specialisti, povezanimi v obravnavo komorbidnih bolnikov s srčnim popuščanjem, je ob pregledu dinamičnega dogajanja zadnjih let povedal prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
Zdravljenje srčnega popuščanja in hiperlipidemije dosega nove razsežnosti
Zadnja dognanja potrjujejo, da prenizke vrednosti serumskega holesterola LDL ne obstajajo več. Nižanje vrednosti pa velikokrat težko dosežemo tudi z najpotentnejšimi statini, je povedal dr. Andraž Cerar, dr. med., iz UKC Ljubljana in predstavil napredne pristope k zdravljenju hiperlipidemije, pridružene srčnemu popuščanju z okrnjenim iztisnim deležem.
Še nikoli tako hitro
Srčno popuščanje, ki dobiva razsežnosti epidemije, prinaša visoko morbidnost in mortaliteto. To breme zdravstvenega sistema pa danes že nekoliko zmanjšujemo po zaslugi terapevtskih prebojev. »V zadnjih letih se klinične raziskave, ki spreminjajo klinično prakso, nizajo s takšno hitrostjo, kot se niso nikoli poprej,« je optimističen prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana.
ATTR-CM: kje vse jo moramo iskati?
Gre za pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, ki terja veliko umrljivost. Od pojava simptomov srčnega popuščanja bolniki živijo še dve do tri leta in imajo zelo slabo kakovost življenja. Zakaj je pomembno, da te bolnike čim prej najdemo in zdravimo, razlaga doc. dr. Gregor Zemljič, dr. med., iz UKC Ljubljana.

Zdravniškega poklica ne bi zamenjala za nobeno kolajno
Bila je vrhunska športnica, danes pa je Sara Habjan, dr. med. iz UKC Ljubljana, z vsem srcem predana specialistka kardiologije in vaskularne medicine, ki včasih razmišlja v italijanščini. Vedno znova jo vleče na Obalo, tako kot vse Primorce, in vedno znova se vrača k trdemu delu, zelo zanimivemu in hkrati polnemu izzivov.
Vroče teme na ESC 2022
Letos je bilo na kongresu Evropskega kardiološkega združenja v desetih »hot line« sklopih predstavljenih 36 študij, za katere pričakujemo, da bodo pomembno dopolnile področja srčno-žilne preventive, digitalnega zdravstva in umetne inteligence v medicini, srčnega popuščanja, antitrombotične terapije in interventne kardiologije ter covida-19.
Srčno popuščanje in njegove komorbidnosti: kje bi lahko bili boljši?
»Nekardiološke bolezni, pridružene srčnemu popuščanju, niso optimalno zdravljene. Posvečamo jim bistveno manj pozornosti kot kardiološkim pridruženim boleznim,« opozarja dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Izboljšanje zdravljenja po obratu antikoagulacije
Na Evropskem kongresu o možganski kapi (ESOC), ki se je odvijal maja v Lyonu (Francija), sem v sklopu simpozija o preventivi možganske kapi in atrijski fibrilaciji predavala o uporabi antidotov za neposredna peroralna antikoagulacijska zdravila (NOAK) in izboljšanju zdravljenja teh bolnikov.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri starostnikih
Novi peroralni antikoagulanti (NOAK) so pri zdravljenju starostnikov z atrijsko fibrilacijo (AF) ali zgodovino venskega trombemboličnega dogodka prinesli pomemben preskok, je poudaril specializant kardiologije in vaskularne medicine Tadej Završnik, dr. med., iz UKC Maribor. Kako pretehtati tveganja in koristi pri tej populaciji bolnikov?
Genotipi in haplotipi pri koronarni arterijski bolezni
Koncentracija lipoproteina (a) – Lp(a) – je neodvisni dejavnik tveganja za nastanek koronarne bolezni (KB). Z Lp(a) in KB so povezani dva polimorfizma posameznega nukleotida (SNPs; rs10455872 in rs3798220) in število ponovitev KIV-2 pri kodiranju gena Lp(a) (LPA).
Koristi in škodljivosti zdravil za zmanjševanje telesne teže
Skupina znanstvenikov je izvedla obsežen sistematični pregled in mrežno metaanalizo randomiziranih kontroliranih raziskav ter pripravila povzetek dokazov o koristih in škodljivostih zdravil za zmanjševanje telesne teže. Članek je bil objavljen v publikaciji Lancet januarja letos.
Nova prelomnica v zdravljenju srčnega popuščanja
Medtem ko smo do nedavnega bolnike s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim deležem levega prekata lahko zdravili le simptomatsko in njihove komorbidnosti, podatki zadnjih raziskav kažejo, da lahko z zaviralci SGLT2 spremenimo potek tudi te bolezni. Prof. dr. Bojan Vrtovec, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za kardiologijo UKC Ljubljana, je spregovoril o novih dognanjih.
Smernice ADA v klinični praksi
Letošnja priporočila ADA se osredotočajo na dejavnike tveganja, ki ogrožajo osebe s sladkorno boleznijo, in tudi tiste, pri katerih obstaja tveganje za pojav sladkorne bolezni, razlaga Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine, iz ZD Koper. ADA je zato postavila štiri temelje zdravljenja, ki nadgrajujejo zdrav življenjski slog in s tem vplivajo na preprečevanje zapletov.
Najbolj neposrečeno je čakanje z napotitvijo k specialistu
Zakaj uvajati zdravila za srčno popuščanje čim hitreje, kdaj je izpolnjen kriterij za uvedbo in na kaj pri tem pomisliti, razlaga kardiolog doc. dr. David Žižek, dr. med., z UKC Ljubljana. Kot poudarja, je za uvedbo temeljne terapije ključen specialist družinske medicine, po uvedbi pa naj se z napotitvijo h kardiologu ne čaka.
Spodbudni rezultati zdravljenja debelosti s kagrilintidom
Raziskava faze II, nedavno objavljena v reviji Lancet, je potrdila klinično učinkovitost različnih odmerkov kagrilintida pri obvladovanju telesne teže in dobro prenašanje takšnega zdravljenja. Omenjeni rezultati podpirajo izvedbo nadaljnjih kliničnih raziskav, ki bi to zdravilo z novim načinom delovanja lahko privedle do klinične prakse.
Vpliv spola na srčno-žilne bolezni pri sladkorni bolezni tipa 1
Slovenski specialisti pediatrije so opravili obširno analizo obstoječe literature, s katero so skušali oceniti prevalenco dejavnikov tveganja in biooznačevalcev pri otrocih in mladostnikih s SB1 glede na razlike med spoloma in s tem povezan različen profil tveganja za SŽ-bolezni.
Kje smo in kako naprej?
V Sloveniji smo pri prepoznavanju bolnikov s transtiretinsko amiloidno kardiomiopatijo, ki se v svetovnem merilu v strokovnih krogih pogosteje omenja šele zadnjih nekaj let, dosegli pomemben napredek. S sistematičnim pristopom k ozaveščanju nam je uspelo vidno dvigniti raven znanja in zavedanja o bolezni. Takšno »samozavest« sta nam v zadnjih letih vlila predvsem dva mejnika.