Ciljne vrednosti krvnega tlaka se (še?) ne nižajo
Raziskava SPRINT je spodbudila razpravo, ali je smiselno ciljne vrednosti krvnega tlaka znižati na 120/80 milimetrov živega srebra. Asist. Andrej Erhartič, dr. med., s KO za hipertenzijo UKC Ljubljana opozarja, da moramo njene rezultate jemati z zadržkom.
Peroralna uporaba fluorokinolonov in resne motnje srčnega ritma
Antibiotiki iz skupine fluorokinolonov so v široki rabi, na primer za zdravljenje febrilnih okužb sečil in okužb spodnjih dihal. Bolniki jih na splošno dobro prenašajo, a med možnimi resnimi neželenimi učinki teh zdravil navajajo podaljšanje intervala QT. Zaradi redkosti pojava povezava ni jasna, pri praktični presoji o varnosti fluorokinolonov pa lahko pomaga raziskava, nedavno objavljena v reviji BMJ.
Empagliflozin zmanjša tveganje za srčno popuščanje
Vodilni vzrok umrljivosti pri bolnikih s sladkorno boleznijo tipa 2 so srčno-žilne bolezni, vključno s srčnim popuščanjem. Srčno popuščanje je pri teh bolnikih zelo pogosto, pojavi se pri vsakem petem bolniku v starosti nad 65 let. Poleg tega je napoved za te bolnike slaba, saj je povprečno preživetje bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2 in srčnim popuščanjem štiri leta.
Hipertenzijska zgodba se začne v endoteliju
Endotelijska disfunkcija je mehanizem, ki povezuje srčno-žilne (SŽ) dejavnike tveganja (hipertenzija, dislipidemija, kajenje, sladkorna bolezen) z aterosklerozo, nam je pojasnil prof. dr. Stefan Taddeij, dr. med., iz univerzitetne bolnišnice v Pisi.
Kombinirano protitrombotično zdravljenje: zakaj in kdaj je potrebno?
Na srečanju Uporabna kardiologija 2016 so vodilni slovenski strokovnjaki predavali in razpravljali o sodobnih dognanjih ter vsakodnevnih izzivih na področju kombiniranega protitrombotičnega (antikoagulacijskega in antiagregacijskega) zdravljenja. Ob koncu je dr. Nina Vene, dr. med., predstavila še pregled praktičnih priporočil za uvajanje kombiniranega protitrombotičnega zdravljenja in vodenje tako zdravljenih bolnikov.
Zakaj in kdaj kombinirano protitrombotično zdravljenje
Na srečanju Uporabna kardiologija 2016 so razpravljali o vsakodnevnih izzivih na področju kombiniranega protitrombotičnega zdravljenja. Dr. Nina Vene, dr. med. pa je podala pregled praktičnih priporočil za uvajanje tovrstnega zdravljenja ter vodenje tako zdravljenih bolnikov.
Upravičeno presejanje družinske hiperholesterolemije pri otrocih
Kljub priporočilom Svetovne zdravstvene organizacije za presejanje družinske hiperholesterolemije je Slovenija po dostopnih podatkih trenutno edina država na svetu, kjer poteka populacijsko presejanje otrok – že od leta 1995 – v sklopu rednega sistematskega pregleda petletnikov.
Zgodaj in agresivno nad družinsko hiperholesterolemijo
Bolniki z dolgotrajno zvišanimi vrednostmi LDL-holesterola v krvi, med njimi zlasti tisti z družinsko hiperholesterolemijo, so med najbolj ogroženimi osebami s tveganjem za razvoj srčno-žilnih bolezni. O tem smo se pogovarjali z prof. dr. Alešem Blincem, dr. med., z UKC Ljubljana.
Dolg delavnik se lahko izteče v možgansko kap
Stereotip o preobremenjenih zaposlenih, ki jih navsezadnje doleti srčni infarkt, je zelo razširjen. To pa ni daleč od resnice, le da je najverjetnejši izid drugačen: predolg delavnik bolj poveča nevarnost za možgansko kap kot za koronarno bolezen srca (KBS). O tem govori metaanaliza objavljenih in neobjavljenih študij iz Evrope, ZDA in Avstralije v reviji The Lancet.
Potrebne spremembe v srčni kirurgiji
Vsako leto se v Sloveniji rodi med 200 in 250 otrok s srčno napako, od teh jih vsaj 75 % potrebuje operacijo pred dopolnjenim drugim letom. »V Društvu za zdravje bolezni srca in ožilja Slovenije staršem diagnosticiranih otrok nudimo formalno pomoč v obliki smernic tako za starše kot za otroke,« je ob začetku akcije za kakovostno in varno oskrbo otrok s prirojenimi srčnimi napakami povedala Petra Aleš, predsednica sekcije za prirojene srčne napake.
Ovire za razvoj poceni zdravstvenih tehnologij
Bi ljudje želeli varno in poceni tableto, ki bi jo jemali enkrat na dan in bi zelo močno zmanjšala nevarnost za miokardni infarkt (MI) in možgansko kap? Pritrdilni odgovor se zdi nedvoumen: ti bolezni sta med vodilnimi vzroki smrti, celotni družbi pa povzročata tudi visoke ekonomske stroške, ugotavljajo v reviji JAMA.
ESC 2015 – Bolj agresivno v boj z dislipidemijami
Statinom se v boju z dislipidemijami, ki sodijo med najpomembnejše dejavnike tveganja za nastanek arteroskleroze in srčno-žilnih bolezni, pridružujejo nova spoznanja in zdravila. Koristi lahko pričakujejo predvsem najbolj ogroženi bolniki.
Ledvice in krvni tlak: neločljivo povezani
Za velik delež okvar ledvic je kriva nezdravljena ali slabo zdravljena arterijska hipertenzija, ugotavlja mag. Jana Brguljan-Hitij, dr. med., s KO za hipertenzijo Interne klinike UKC Ljubljana. A povezava deluje tudi v drugo smer – včasih je v ozadju povišanega krvnega tlaka bolezen ledvic.
Slovenska stroka raziskuje presajanje matičnih celic pri srčnih bolnikih
Prof. dr. Bojan Vrtovec je s svojo ekipo sodelavcev v UKC Ljubljana opravil prospektivno randomizirano raziskavo. Namen raziskave, prve take na svetu, je bil proučiti dolgoročne učinke intrakoronarne presaditve matičnih celic CD34+ pri bolnikih s srčnim popuščanjem.
Moč stiska roke kot napovednik srčno-žilnih dogodkov
Telesna kondicija, ki jo določata kondicija srčno-žilnega sistema in mišična kondicija, je pomemben napovednik obolevnosti in umrljivosti: slabša pomeni večjo ogroženost. Podobno velja za mišično moč, ki je pomemben element mišične in s tem tudi splošne telesne kondicije: raziskave so pokazale povezanost slabše mišične moči z večjim tveganjem za umrljivost, so objavili v reviji The Lancet.
NSAR tvegani po miokardnem infarktu
Pri bolnikih, ki jemljejo antitrombotična zdravila po miokardnem infarktu, uporaba nesteroidnih antirevmatikov (NSAR) več kot podvoji tveganje za krvavitve in občutno poveča tveganje za srčno-žilne dogodke dogodke, je pokazala danska raziskava, pred kratkim objavljena v reviji JAMA.
Pri hujšanju morda zadošča dieta z veliko vlakninami
Strogi dietni režimi sicer pomagajo shujšati, a imajo ključno težavo: ljudje se jih težko držijo. Kot kaže, pa je lahko dieta, ki zahteva le enostavno povečanje količine vlaknin, dobra alternativa bolj zapletenim shemam hujšanja, kakršna je na primer shema AHA (American Heart Association), poroča British Medical Journal.
Aktualna revija
