40 odstotkov oseb s SB ima presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek soobolevnih stanj, vključno z debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter moteno presnovo ogljikovih hidratov in lipidov. Kako pristopiti k obravnavi tega sindroma in katere intervencije imamo na voljo? Kakšna je njegova povezava s sladkorno boleznijo (SB), ki povišuje tveganje za razvoj tega sindroma?
Preventivna ablacija pred vstavitvijo ICD-defibrilatorja
Slovenska ekipa raziskovalcev je ugotovila, da preventivna ablacija ishemičnega substrata pri bolnikih, ki imajo indikacijo za vstavitev implantabilnega kardioverterskega defibrilatorja (ICD) v okviru preventive nenadne srčne smrti, zmanjša število ustreznih proženj naprave in število sprejemov v bolnišnico, ki so povezani s prekatnimi motnjami ritma.
O izzivih in priložnostih v zdravljenju mešane dislipidemije
Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice v videu predstavi trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja mešane dislipidemije. Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja ter kaj vpliva na boljše sodelovanje bolnikov?
Priporočila za doseganje ciljnih vrednosti LDL-holesterola
Kakšne so ciljne vrednosti LDL-holesterola glede na oceno ali izračun tveganja SCORE2 oziroma SCORE-OP? Kako pa pri osebah s kronično ledvično boleznijo, družinsko hiperholesterolemijo ter pri osebah s sladkorno boleznijo tipa 2? Usmeritve sta v preglednici strnila dr. Jerneja Tasič, dr. med., in Kevin Pelicon, dr. med.
Adherenca pri zdravljenju skozi štiri vprašanja
Zlasti pri dolgotrajnem zdravljenju dislipidemij lahko adherenca pri zdravljenju izrazito upade. Za povečanje adherence sta zato ključnega pomena sprejemanje odločitev v sodelovanju s bolnikom in prilagoditev zdravljenja posamezniku. Kako lahko še izboljšamo sodelovalnost, boste izvedeli v kratkem kvizu, ki sta ga pripravila dr. Jerneja Tasič, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, ter Kevin Pelicon, dr. med., oba s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Najbolj vroče teme na kongresu ESC 2024
Osrednja tema kongresa Evropskega kardiološkega združenja (ESC) 2024, ki je potekal v Londonu med 30. avgustom in 2. septembrom, je bila personalizacija srčno-žilne oskrbe. Poudarili so, da mora oskrba vključevati napoved tveganja za zaplete, preventivne ukrepe ter ciljno usmerjene strategije medikamentozne in nemedikamentozne obravnave. Predstavili so nekaj novih priporočil in številne raziskave, ki bodo vplivale na prihodnjo obravnavo bolnikov s srčno-žilnimi boleznimi.
Ultra predelana hrana in njeni škodljivi vplivi na zdravje
Uživanje ultra predelane hrane je v vzponu. Krovni sistematični pregled dosedanjih metaanaliz, objavljen v reviji BMJ, je potrdil povezavo med takšnim načinom prehranjevanja in razvojem nekaterih bolezni ter povečano umrljivostjo.
Blokatorji beta po akutnem miokardnem infarktu
Učinkovitost blokatorjev beta pri osebah s srčnim popuščanjem z zmanjšanim iztisnim deležem je dobro dokumentirana. Raziskave so že pokazale tudi ugoden učinek dolgoročnega jemanja blokatorjev beta po miokardnem infarktu, kjer so dosegli zmanjšanje umrljivosti za 20 %.
Pospešen odziv je prognostično pomemben
Vsaka ponovna hospitalizacija poslabšuje prognozo in kakovost življenja bolnikov s srčnim popuščanjem ter zvišuje tveganje za smrt. Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih kroničnih bolezni, v sklopu katerih so v ospredju zlasti elementi kardio-renalno-metabolnega sindroma. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Obravnava bolnika s sumom na pljučno hipertenzijo v interni medicini
Kako diagnostično ukrepati ob sumu na pljučno hipertenzijo? Ključne korake so v algoritmu nanizale asist. dr. Polona Mlakar, dr. med., spec. interne medicine, doc. dr. Barbara Salobir, dr. med., spec. pnevmologije, obe s KO za pljučne bolezni in alergijo UKC Ljubljana, ter doc. dr. Katja Prokšelj, dr. med., spec. interne medicine ter kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Sindrom srčnega popuščanja pri starejših in komorbidnih bolnikih
Velik del poslabšanja srčnega popuščanja je posledica pridruženih bolezni, ki so pri bolnikih s srčnim popuščanjem pogoste. V prihodnje bo zato še bolj pomemben multidisciplinarni in sistemski pristop obravnave. Kako lahko sinhrono obvladujemo to kompleksno patologijo?
Ne čakajmo kardiologa za postavitev končne diagnoze
»Da bolnik s sumom na srčno popuščanje pride do kardiologa in opravi ultrazvok srca, je v našem zdravstvenem sistemu lahko precej dolgotrajno, zamud pa si pri zdravljenju ne moremo privoščiti. Še najmanj pri starejših, komorbidnih bolnikih,« opozarja Katarina Skubec Moćić, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Celje.
Aktualne smernice zdravljenja arterijske hipertenzije
Obravnava arterijske hipertenzije pri bolnikih z nezapleteno hipertenzijo in bolnikih s pridruženimi boleznimi se razlikuje. Predstavljamo optimalno zdravljenje arterijske hipertenzije glede na aktualne smernice, ključne novosti v obravnavi ter pristop pri pridruženih obolenjih – koronarni bolezni, srčnem popuščanju, atrijski fibrilaciji in kronični ledvični bolezni.
Vpliv soli v prehrani na znižanje krvnega tlaka
Rezultati raziskave, objavljene v reviji JAMA, so potrdili pomen manj slane prehrane za zdravljenje arterijske hipertenzije. Učinek takšnega ukrepa na krvni tlak je bil primerljiv z učinkom večine antihipertenzivnih zdravil.
Semaglutid in srčno-žilni izidi pri debelosti brez sladkorne bolezni
Po predvidevanjih bo do leta 2035 imela več kot polovica svetovne populacije debelost ali prekomerno telesno težo, ki sta neodvisno od metabolnih dejavnikov tveganja povezani s povečanim tveganjem za srčno-žilne dogodke. V New England Journal of Medicine so objavili rezultate raziskave o učinku zdravljenja s semaglutidom na srčno-žilne izide.
Beseda je najmočnejše orožje
Arterijska hipertenzija ostaja vodilni dejavnik tveganja za srčno-žilne bolezni in smrt v svetu. Kljub izboljšanemu razumevanju njenih patofizioloških mehanizmov in razvoju učinkovitih terapevtskih strategij ostaja izziv za zdravstveni sistem po vsem svetu. Piše doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, predstojnica KO za hipertenzijo UKC Ljubljana.
Novosti v obravnavi arterijske hipertenzije
Na XXXII. strokovnem sestanku Združenja za arterijsko hipertenzijo je domača stroka osvetlila različne vidike bolezni in sodobne pristope k zdravljenju. Poudarki so bili med drugim posvečeni pravilnemu merjenju krvnega tlaka, novim načinom medikamentoznega zdravljenja, posebnostim obravnave starostnikov in žensk ter prevalenci arterijske hipertenzije v Sloveniji.
Kako do zgodnejše prepoznave družinske hiperholesterolemije?
Na leto se rodi skoraj pol milijona otrok z družinsko hiperholesterolemijo, diagnozo pred 18. letom pa jih dobi le 2,1 %. Večina je diagnosticirana med 40. in 49. letom, ko se je že pojavila aterosklerotična srčno-žilna bolezen. Navedene številke kličejo po izboljšanju trenutnih pristopov in omejitvi bremena srčno-žilnih bolezni, ki so posledica hiperholesterolemije.
Aktualne smernice ESC narekujejo pospešen terapevtski odziv
Hitra in sočasna uvedba štiritirne terapije ter hitra titracija sta za bolnike s srčnim popuščanjem prognostično pomembna. Prof. dr. Gregor Poglajen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana poudarja, da Evropsko združenje za kardiologijo (ESC) tak pristop priporoča tudi za bolnike z blago znižanim iztisnim deležem levega prekata.
O rizičnih skupinah za hitrejše poslabšanje srčnega popuščanja
Vsaka ponovna hospitalizacija pomeni slabšo prognozo za bolnike s srčnim popuščanjem. O pomenu tako imenovane ranljive faze in o pristopih za zmanjševanje pogostosti dogodkov po odpustu iz bolnišnice piše izr. prof. dr. Miran Šebeštjen, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
