Zdravje mišic
Zdravje mišic je postalo v zadnjih letih pomembna zdravstvena tema. Prav ste prebrali, mišice so namreč zakladnica zdravja. Tradicionalni pogled je mišice povezoval predvsem s strukturnim vidikom telesne drže in gibanja ali pa nam je misel ušla na lepo mišičasto telo. Na podlagi sodobnih raziskav pa se je pogled na fiziološko vlogo mišic zelo spremenil.
Kdo sodi v ambulanto za pljučno hipertenzijo?
Pljučna hipertenzija (PH) je redka bolezen, katere simptomi so relativno nespecifični, zato se pogosto zgodi, da od prvih simptomov do postavitve diagnoze mine več tednov, mesecev, včasih celo let. Nekatere redke oblike lahko učinkovito zdravimo s specifičnimi zdravili (ali interventnimi/kirurškimi posegi), zgodnja uvedba teh zdravil je v tem primeru ključna.
Dolgotrajno zdravljenje z betablokatorji po srčnem infarktu
Mnogi bolniki po srčnem infarktu prejemajo betablokatorje dosmrtno, saj optimalno trajanje takšnega zdravljenja ni znano. Rezultati raziskave, v kateri so želeli ugotoviti, ali je omenjeno zdravljenje varno skrajšati, so bili nedavno objavljeni v reviji NEJM.
Kaj je novega v priporočilih ADA?
V začetku leta je izšla letna posodobitev priporočil Ameriškega diabetološkega združenja (American Diabetes Association – ADA). Posodobitve so nastale na podlagi najnovejših podatkov iz kliničnih raziskav o sladkorni bolezni (SB) z namenom, da bodo v pomoč pri optimizaciji posamezniku prilagojene obravnave oseb s SB. Nekaj jih navajamo v nadaljevanju.
Veseli smo lahko napredka zadnjega desetletja
Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja mešane dislipidemije in kaj pripomore k boljšemu sodelovanju bolnikov? Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice, predstavlja trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja.
Preventiva SŽ-bolezni pri mladih bolnikih
Pri osebah s sladkorno boleznijo je treba iskati srčno-žilne (SŽ) bolezni, je na minulem dogodku MONS‘25 poudaril asist. Daniel Košuta, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za žilne bolezni UKC Ljubljana. Rdeča nit njegovega predavanja je bila optimalna primarna in sekundarna preventiva SŽ-bolezni pri mladem bolniku. Je ta kako posebna?
Ključni izziv je pravočasno in učinkovito zdravljenje
Na dogodku MONS‘25 je prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med., spec. interne medicine, s KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana prikazala, zakaj je debelost rizični dejavnik za srčno-žilne bolezni tudi brez sladkorne bolezni. Ob tem je predstavila nov pristop k diagnosticiranju in obravnavi bolnikov z debelostjo ter raziskave, ki spreminjajo tudi pogled na zdravljenje bolnikov s srčnim popuščanjem in debelostjo.
Mestne obdavčitve sladkih pijač in spremembe v indeksu telesne mase
Eden izmed vzrokov za prekomerno telesno težo in debelost je tudi uživanje sladkanih pijač, ki so glavni vir dodanih sladkorjev v prehrani v ZDA. Uvedba davkov na sladke pijače je zato interventni ukrep z namenom izboljšanja kardiometabolnih stanj in pridobivanja prihodka za iniciative javnega zdravja; ukrep prek zvišanja prodajnih cen sladkih pijač odvrača od njihovega kupovanja in uživanja.
Mišice so ključ do presnovnega zdravja
Mišice so veliko bolj pomembne za krepitev imunskega sistema, kot je veljalo še do nedavnega, brezštevilne popularne diete pa pogubna bližnjica do neučinkovite vadbe in nezadovoljnega posameznika. Le kombinacija ustrezne vadbe in pravilne prehrane je pot do optimalne mišične mase in zdravja, so bila sporočila simpozija Mišica 2.0.
Kardiovaskularni sistem v primežu dolgega covida
»Pet let je že minilo od pandemije covida-19 in vedno več je dokazov o kardiovaskularnih posledicah te akutne bolezni,« je na dogodku MONS’25 poudaril prim. Iztok Gradecki, dr. med., specialist interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine, vodja Oddelka za kardiologijo SB Novo mesto.
Smernice ESC: Ocena klinične verjetnosti obstruktivne KAB in možne kombinacije zdravljenja angine pektoris
Pri diagnosticiranju kroničnega koronarnega sindroma (KKS) je lahko v pomoč ocena klinične verjetnosti obstruktivne koronarne arterijske bolezni (KAB). Infografika prikazuje način ocenjevanja KAB in priporočila za antianginsko terapijo pri bolnikih s KKS. Vsebino je recenziral asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine, KO za kardiologijo UKC Ljubljana.
Smernice ESC: nove razsežnosti diagnostike KKS
Revolucionarnih novosti v novih smernicah ESC za obravnavo kroničnega koronarnega sindroma (KKS) ni, poudarja asist. dr. Luka Lipar, dr. med., spec. kardiologije in vaskularne medicine s KO za kardiologijo UKC Ljubljana, in nadaljuje, da so »vanje implementirali vse večje raziskave zadnjih let, ki jih že uporabljamo v klinični praksi. Smernice so tako samo potrdile, da že zdaj dobro delamo.«
Nikoli toliko dobrih možnosti zdravljenja
O zatonu paradoksa debelosti in pogosto spregledani hipervolemiji, pa tudi o določanju razmerja med obsegom pasu in višino pri bolnikih s srčnim popuščanje, smo se pogovarjali s predstojnikom KO za kardiologijo UKC Ljubljana prof. dr. Bojanom Vrtovcem, dr. med., spec. interne medicine, kardiologije in vaskularne medicine.
Zdravljenje z zaviralci RAS in pooperativni zapleti
Francoski znanstveniki so želeli ugotoviti, ali je zdravljenje z zaviralci renin-angiotenzinskega sistema (RAS) pred večjo nekardiološko operacijo povezano s pojavnostjo pooperativnih zapletov. Rezultate te randomizirane raziskave so nedavno objavili v reviji JAMA.
Vpliv nadomeščanja železa na telesno zmogljivost pri HFpEF
Kakšen je vpliv železove karboksimaltoze na telesno zmogljivost? Raziskava FAIR-HFpEF, objavljena v reviji European Hearth Journal, kaže, da je intravensko nadomeščanje železa pri bolnikih s srčnim popuščanjem z ohranjenim iztisnim (HFpEF) deležem, koristno.
Povečana občutljivost trombov za IVT ob DOAK
V reviji Frontiers in Neurology smo skupaj s sodelavci iz Grčije in Nemčije objavili komentar, v katerem predstavljamo hipotezo o povečani trombolitični odzivnosti trombov pri bolnikih, ki prejemajo direktna peroralna antikoagulacijska zdravila (DOAK). Članek osvetljuje možne mehanizme boljše učinkovitosti intravenske trombolize (IVT) pri bolnikih na DOAK.
Preprečevanje VTE pri hospitaliziranih internističnih bolnikih
Venski trombembolizmi (VTE) pri hospitaliziranih bolnikih so eden izmed glavnih vzrokov za smrt, ki jih je mogoče preprečiti. Preprečevalno zdravljenje je varno in učinkovito, a se glede na objavljene podatke in tudi glede na podatke slovenske presečne analize premalo uporablja. Za zgodnjo diagnozo in zdravljenje je zelo pomembno prepoznavanje znakov in simptomov tromboze, hkrati s prepoznavanjem dejavnikov tveganja za razvoj tromboze pri posameznem bolniku, tako da za vsakega bolnika izberemo ustrezno preprečevalno zdravljenje.
40 odstotkov oseb s SB ima presnovni sindrom
Presnovni sindrom je skupek soobolevnih stanj, vključno z debelostjo, arterijsko hipertenzijo ter moteno presnovo ogljikovih hidratov in lipidov. Kako pristopiti k obravnavi tega sindroma in katere intervencije imamo na voljo? Kakšna je njegova povezava s sladkorno boleznijo (SB), ki povišuje tveganje za razvoj tega sindroma?
Preventivna ablacija pred vstavitvijo ICD-defibrilatorja
Slovenska ekipa raziskovalcev je ugotovila, da preventivna ablacija ishemičnega substrata pri bolnikih, ki imajo indikacijo za vstavitev implantabilnega kardioverterskega defibrilatorja (ICD) v okviru preventive nenadne srčne smrti, zmanjša število ustreznih proženj naprave in število sprejemov v bolnišnico, ki so povezani s prekatnimi motnjami ritma.
O izzivih in priložnostih v zdravljenju mešane dislipidemije
Mateja Verdinek, dr. med., spec. interne medicine iz SB Jesenice v videu predstavi trenutne terapevtske možnosti in prihodnost zdravljenja mešane dislipidemije. Kako učinkoviti smo pri doseganju ciljev zdravljenja ter kaj vpliva na boljše sodelovanje bolnikov?
Aktualna revija
