Okužbe z RSV lahko povzročijo hujši potek bolezni spodnjih dihal
Virusne okužbe spodnjih dihal so bistveno redkejše od navadnih prehladnih obolenj, a so zaradi pogostega pojava dihalne stiske najpomembnejši vzrok za hospitalizacijo pri predšolskih otrocih. V naši študiji smo želeli preveriti, kateri virusi so povzročitelji hudih okužb spodnjih dihal pri otrocih in značilnosti okužb s posameznimi virusi.
Zdravljenje HCV ne bo nujno samo v rokah specialistov
V zadnjih letih je zdravljenje hepatitisa C izjemno napredovalo. Zaradi skrajšanja časa zdravljenja, poenostavitve režimov in manj neželenih učinkov smo na EASL 2016 veliko slišali o ideji, da zdravljenje HCV v prihodnosti ne bi bilo nujno v domeni specialistov.
Sezone respiratornih okužb še ni konec
Letošnja sezona okužb dihal traja nenavadno dolgo, ugotavlja prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med. Spomladi se običajno sezona že končuje, a letos so respiratorni sincicijski virusi še kar dejavni. Na to moramo biti pozorni še posebno pri najmlajših otrocih in pri starejših.
Protiretrovirusna profilaksa HIV: priložnost v primarnem zdravstvu
Ukrepi za varnejšo spolnost (zlasti kondomi) so se po izbruhu epidemije aidsa izkazali kot uspešna zaščita. Toda na svetu je vsako leto še vedno okoli dva milijona novih okužb, zato obstaja potreba po novih možnostih za njihovo preprečevanje. Med ukrepi se uveljavlja protiretrovirusna predekspozicijska profilaksa, razmišljajo v reviji JAMA.
Kasnejši vstop v vrtec – manj zapletov pri okužbah
Otroci, ki v vrtec vstopijo pri približno enem letu starosti, bodo v prvih treh letih pogosteje obiskali zdravnika zaradi resnejših virusnih okužb, kot če gredo v vrtec pri dveh letih ali kasneje, pravi pediatrinja Helena Mole, dr. med. Tako kažejo podatki pregleda kartotek njenih 146 bolnikov.
Prepoznavanje okužbe s HIV – čim prej, tem bolje
Pri polovici do dveh tretjin okuženih s HIV se prvi simptomi pojavijo približno v štirih do šestih tednih po okužbi, vendar tako zgodaj odkrijejo okužbo le pri desetini bolnikov, nam je povedal Tomaž Vovko, dr. med., specialist infektolog s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Kje vse se skriva virusni meningoencefalitis?
Vnetje možganov (ki le redko poteka brez sočasnega vnetja možganskih ovojnic) večinoma povzročajo virusi. Pri nas je po zakonu o nalezljivih boleznih obvezna prijava samo za klopni meningoencefalitis (KME), zato vemo, da je v Sloveniji vsako leto približno 200 do 300 novih bolnikov, pri katerih je dokazana okužba s tem virusom.
Zapleti pri okužbi z RSV
Okužbo dihal z respiratornim sincicijskim virusom (RSV) do drugega leta doživi skoraj vsak otrok. »Pri večini otrok bolezen poteka blago, podobno prehladu. Zapleti se pojavljajo pri približno petih odstotkih,« nam je povedal doc. dr. Vojko Berce, dr. med., s Pediatrične klinike UKC Maribor.
HIV: vsi mislijo, da se jim to ne more zgoditi
Pogovarjali smo se s prof. dr. Janezom Tomažičem, ki poudarja, da se zaradi večjega optimizma glede preživetja pri okužbi s HIV, pa tudi zaradi večje spolne svobode in uporabe rekreativnih drog okužba v Sloveniji, podobno kot v razvitem svetu, vse preveč širi, testiranj pa je premalo.
Za prepoznavo hepatitisa C je najpomembnejše zaupanje
Zdravniki morajo večinoma sami posumiti na možnost okužbe s hepatitisom C pri svojih bolnikih. In tu pride do izraza odnos med obema, saj je treba vprašati in odkrito spregovoriti o zelo osebnih okoliščinah povezanih s spolnostjo, jemanjem drog in podobno.

Z novimi zdravili proti hepatitisu C najprej rešujemo življenja
Na konferenci ILC 2015 smo se pogovarjali s prof. dr. Mojco Matičič, slovensko strokovnjakinjo za zdravljenje hepatitisa C, ki nam je razkrila smernice za zdravljenje teh bolnikov z novimi zdravili.
Zdravljenje hepatitisa C s 96-odstotno uspešnostjo
Na letošnjem kongresu Evropskega združenja za bolezni jeter EASL 2014 so raziskovalci predstavili študijo SAPPHIRE-II, v kateri so zdravili bolnike s kroničnim hepatitisom C (HCV), ki so bili predhodno že zdravljeni s peginterferon-ribavirinom.
HIV se pri nas še vedno širi
Okužba s HIV se je še do sredine devetdesetih let v več kot 95 odstotkih končala s smrtjo, danes pa šteje za kronično in obvladljivo infekcijsko bolezen. A v Sloveniji se kljub temu še vedno širi, predvsem v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi (MSM).