Zdravljenje COVID-19 s konvalescentno plazmo
Uporabo konvalescentne plazme so priporočali kot empirično zdravljenje že pri okužbi z ebolo leta 2014, leta 2015 je bil postavljen tudi protokol za zdravljenje MERS. Metoda se je kot potencialno učinkovita pokazala tudi pri okužbah s SARS-CoV ter virusoma gripe H5N1 in H1N1. Revija JAMA je pod drobnogled vzela plazmo pri COVID-19.
O kombinacijah in varnosti
Glede na razmeroma kratko obdobje poznavanja mehanizma okužbe s SARS-CoV-2 je še prezgodaj, da bi potrdili sume, da nekateri nesteroidni antirevmatiki lahko povečajo verjetnost okužbe oziroma razmnoževanja novega koronavirusa, je v pogovoru o analgetikih poudaril prof. dr. Borut Štrukelj, mag. farm., s Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Pomembno je, da govorimo isti jezik
Statistike opravljenih priporočenih in samoplačniških cepljenj pri nas niso niti približno takšne, kot bi si pediatri želeli. Denis Baš, dr. med., spec. pediatrije, poudarja, da moramo delati za ozaveščanje tako laične kot tudi strokovne javnosti oziroma zdravstvenega osebja. »Zelo pomembno je, da govorimo isti jezik in da starši od vseh nas dobijo enotne informacije,« je dejal.
Naslednji cilj boja proti HIV/aidsu je ozdravitev
Na področju obvladovanja virusa HIV in zdravljenja je napredek ogromen, žal pa temu ne sledi odnos družbe do okužbe. Nedopustno je, da osebe, okužene s HIV, več kot tri desetletja po začetku epidemije še vedno nemalokrat doživljajo diskriminacijo v zdravstvu in javnem življenju.
Kaj je bilo in bo drugače
Ob COVID-19 se na podlagi novih spoznanj spreminjajo tudi priporočila za strokovno obravnavo bolnika z multiplo sklerozo. Eden glavnih dejavnikov pri oblikovanju priporočil je vrsta imunosupresivnega zdravila, je poudaril predstojnik KO za bolezni živčevja z UKC Ljubljana, izr. prof. dr. Uroš Rot, dr. med. Določene stabilne bolnike bodo še naprej skušali obravnavati prek telefona. Mnogi so takega načina komuniciranja sicer že vajeni.
COVID-19 zasenčil sum na pljučni karcinom
Simptomi pljučnega raka in bolezni COVID-19 se v marsičem prekrivajo, kar lahko privede do odložene pravilne diagnoze raka. »Glede na epidemiološko situacijo v Sloveniji je veliko bolj verjetno, da ima bolnik raka pljuč kot pa bolezen COVID-19,« je opozorila Katja Mohorčič, dr. med., s Klinike Golnik.
Ocena imunosti po okužbi s SARS-CoV-2 še ni možna
WHO opozarja, da še ni trdnih dokazov, da se nekdo, ki je prebolel okužbo z novim koronavirusom, ne more ponovno okužiti. Prof. dr. Alojz Ihan, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo pojasnjuje, kaj to pomeni za našo dolgoročno prihodnost.
Meningokokno bolezen zaradi neznačilne klinične slike z lahkoto spregledamo
Ob epidemiji novega koronavirusa smo kar nekako pozabili, da bolniki v tem času potrebujejo zdravstveno oskrbo tudi zaradi drugih infekcijskih bolezni. Res je, da so zaradi omejitve stikov in gibanja ljudi manjše možnosti prenosa bolezni, vendar moramo biti tudi v tem času pozorni na eno izmed nujnih stanj v infektologiji, piše prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Dejavniki, povezani s smrtnim izidom pri bolnikih s COVID-19
Kitajska retrospektivna raziskava je pri hospitaliziranih bolnikih s koronavirusno boleznijo 2019 (COVID-19) razkrila naslednje dejavnike tveganja za smrt: višjo starost, večji seštevek po lestvici SOFA in koncentracijo D-dimerja, večjo od 1 µg/l. Okužba z nedavno odkritim koronavirusom SARS-CoV-2 se lahko kaže s klinično sliko, ki sega od stanja brez simptomov ali blagega obolenja zgornjih dihal do pljučnice ali celo smrti.
Za skupine s povečanim tveganjem naj bo klinična pot hitra
Pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in pri starejših ljudeh s kroničnimi boleznimi naj bo že blaga simptomatika povod za testiranje, poudarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., sicer pa le, če partner netestirane simptomatske osebe dela na izpostavljenih delovnih mestih (zdravstvo, domovi starejših, ...) ali je zaposlen na zelo pomembnih delovnih mestih v gospodarstvu, v vladi in podobno.
Zdravljenje HIV dosega funkcionalno ozdravitev
Od leta 1996 je zlati standard protiretrovirusnega zdravljenja režim s tremi zdravili iz dveh različnih razredov. Ob dveh nukleozidnih (ali nukleotidnih) zaviralcih reverzne transkriptaze, za tretjo zdravilo v zadnjem obdobju najraje izberemo zaviralce integraze, piše prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.,spec. infektolog z UKC Ljubljana
SARS-CoV-2 in samozaščita zdravstvenih delavcev
Virus SARS-CoV-2 je večkrat bolj kužen od virusov influence. Gre za najbolj nalezljiv respiratorni virus, poudarja izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., predstojnik Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ki obenem opozarja, da je med prejetimi brisi na novi koronavirus precej neustreznih.
Cepljenje proti KME
Cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu (KME) je priporočljivo za vse osebe, starejše od enega leta, ki bivajo ali predvidevajo aktivnost na endemskem območju. Cepljenje je obvezno za dijake in študente, ki so pri praktičnem pouku izpostavljeni okužbi z virusom KME. Za zaposlene, ki so tej okužbi izpostavljeni zaradi narave svojega dela, se cepljenje opravi v skladu z izjavo o varnosti z oceno tveganja delovnih mest.
Zavukonazol razvrščen na pozitivno listo zdravil
Zdravilo izavukonazol (Cresemba) v obliki 100-miligramskih kapsul je razvrščeno na pozitivno listo zdravil P70. Indicirano je za zdravljenje invazivne aspergiloze ali zigomikoze pri odraslih bolnikih, za katere amfotericin B ni primeren.
Kako ukrepati ob sumu okužbe s koronavirusom
Ob širitvi koronavirusa je potrebna posebna obravnava pacientov, ki kažejo sum na okužbo. Skladno z definicijo primera je potrebno testiranje na okužbo pri bolnikih z vročino, kašljem, težjim dihanjem, zlasti če so v obdobju 14 dni pred pojavom simptomov in znakov bolezni bivali oziroma potovali na območja s povečanim tveganjem ali bili v tesnem stiku z bolnikom, pri katerem je bila potrjena okužba s koronavirusom.
Veliko je neustreznih brisov na SARS-CoV-2
Kdo od zdravstvenega osebja naj bi odvzemal bris pri sumu okužbe s SARS-CoV-2, katere so značilne napake pri odvzemu in kako se samozaščititi, smo vprašali izr. prof. dr. Miroslava Petrovca, dr. med., predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF Univerze v Ljubljani.
Aktualna revija
