Družinska medicina z vizijo
Soočamo se s spremembami v družbi, ki jih prinašajo staranje prebivalstva, razvoj sodobnih tehnologij, napredek diagnostičnih in terapevtskih možnosti, vse to pa spreminja tudi prioritete v družbi. Kako pa je z vizijo družinske medicine piše prim. prof. dr. Marija Petek Šter, dr. med., spec. družinske in splošne medicine z Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani.
Zdravilne rastline s pomembno vlogo pri BHP
Benigna hiperplazija prostate (BHP) se pojavi pri več kot 50 % moških, starih od 60 do 70 let, in kar pri 90 % moških po 70. letu. Zaradi staranja prebivalstva število obolelih strmo raste, vse več raziskovalcev pa išče nove odgovore na vprašanja o učinkovitosti in varnosti (naravnih) zdravil, ki so na voljo za lajšanje te motnje. Med njimi je izr. prof. dr. Nina Kočevar Glavač, mag. farm., s Katedre za farmacevtsko biologijo Fakultete za farmacijo Univerze v Ljubljani.
Ena diagnoza, eno zdravilo?
Bolniki, ki imajo po definiciji vsaj dve sočasni kronični bolezni ali bolezenski stanji, preplavljajo zdravstveni sistem. Tradicionalni model medicine, ki temelji na ideologiji ene bolezni, takim bolnikom ne zadošča. Na kaj se lahko naslonimo pri obravnavi, če literatura in klinične študije pogosto ne predvidevajo tolikšne kompleksnosti, pišemo v glavni temi decembrske številke pHARMONIA.
Komorbidnost: skovanka in naša realnost
Kakšni so ključni izzivi obravnave bolnikov s sočasnimi kroničnimi boleznimi? Kaj nam danes vrača optimizem pri reševanju morebitnih ovir? O obravnavi komorbidnosti v uvodniku decembrske številke pHARMONIA razmišlja prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Intervencije kliničnega farmacevta pri zdravljenju
Potencialno neustrezna zdravila (PNZ) so tista, pri katerih tveganje uporabe presega pričakovane koristi v zdravljenju ter lahko v večji meri povzročajo težave, povezane z zdravili, kot bolj primerne alternative. Predpisovanje PNZ je pri starejših bolnikih z duševnimi motnjami pogosto, zato obstaja potreba po racionalnejši farmakoterapiji.
Nekardiološke pridružene bolezni pod nadzorom?
Bolniki s srčnim popuščanjem imajo lahko številne pridružene bolezni, nekardiološke pridružene bolezni pa zahtevajo boljšo obravnavo. Nujno je sodelovanje kardiologa, družinskega zdravnika in drugih specialistov, opozarja na širšo problematiko dr. Renata Okrajšek, dr. med., spec. interne medicine, spec. kardiologije in vaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
MDS: vse več bolnikov, pa premalo pravih rešitev
Kaj usmerja zdravljenje mielodisplastičnih sindromov, ki postajajo najpogostejša krvna bolezen starostnikov, in kakšne možnosti imajo na voljo bolniki, odgovarja prof. dr. Samo Zver, dr. med., spec. interne medicine, hematologije in klinične farmakologije, predstojnik KO za hematologijo UKC Ljubljana.
Antikoagulacijsko zdravljenje pri starostnikih
Novi peroralni antikoagulanti (NOAK) so pri zdravljenju starostnikov z atrijsko fibrilacijo (AF) ali zgodovino venskega trombemboličnega dogodka prinesli pomemben preskok, je poudaril specializant kardiologije in vaskularne medicine Tadej Završnik, dr. med., iz UKC Maribor. Kako pretehtati tveganja in koristi pri tej populaciji bolnikov?
Osteonekrozo čeljustnice lahko preprečimo
Starejši gospe v zobozdravstveni ambulanti izdrejo zob. Čez čas pride do zapleta, osteonekroze čeljustnice, ker anamneza o jemanju zdravil ni bila popolna, pa tudi poseg ni bil izveden povsem ustrezno. Drugo gospo, ki prejema zdravila za zdravljenje osteoporoze, soseda prestraši, da ji bo odmrlo pol čeljusti, če bo potrebno izdrtje zoba. Zato po svoji volji neha jemati zdravila. Posledica – zlom kolka.
Dodati ali opustiti zdravilo?
Starejši imajo veliko bolezni in zdravstvenih težav, zato bi jim lahko predpisali veliko zdravil. Opustitev zdravil pa zahteva večji premislek, pogum in odgovornost zdravnika. Kot pravi klinični farmacevt mag. Rok Antolič, zaposlen v Lekarni UKC Ljubljana, ki deluje na Centru za geriatrično medicino, je starejšim smiselno predpisovati predvsem zdravila, ki vodijo k višji kakovosti življenja.
Zmanjšuje umrljivost, v vsej Sloveniji pa le en oddelek
Geriatrična medicina dokazano zmanjšuje umrljivost krhkih posameznikov. V Sloveniji so v edinem takem oddelku – Centru za geriatrično medicino na UKC Ljubljana – pripravili strategijo, po kateri bi lahko tak bolnišnični program vzpostavili tudi v drugih bolnišnicah, a se za to niso odločili še nikjer, pravi vodja omenjenega centra Gregor Veninšek, dr. med.
Z možgani nad možgane
Kako slovenska nevrologija raziskuje nevrološke posledice COVID-19, kaj krepi in kaj jemlje zalet nevrološki raziskovalni dejavnosti in kako nevrologi priznajo sodelavcem v modri uniformi, da lahko nadgradijo njihovo vlogo – sta nanizala prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., in doc. dr. Maja Kojović, dr. med.
Do boljšega zdravljenja s kliničnim farmacevtom
Zdravnik je v tim na sekundarni in terciarni ravni zdravstvenega varstva dobil kliničnega farmacevta, na primarni ravni zdravstvenega varstva pa farmacevta svetovalca. Kaj si lahko od tega obeta, piše asist. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec. klin. farmacije.
Ostati v prednosti pred SDM
Obeti za bolnike z vlažno starostno degeneracijo makule (SDM) so se v zadnjem desetletju izboljšali zlasti s prihodom antiangiogene terapije. Njena »slabost« pa je, da se morajo bolniki po intravitrealne injekcije redno vračati, kar med drugim zahteva dobro organizacijo zdravljenja, nam je ob letošnjem kongresu EURETINA povedal prof. dr. Paolo Lanzetta z Univerze v Vidmu.
Krhki starostniki
Količina in kakovost zaužite hrane lahko vplivata na to, ali bo posameznikova prihodnost krhka ali čvrsta, pišeta Gregor Veninšek, dr. med., vodja Centra za geriatrično medicino na UKC Ljubljana, in doc. dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., vodja ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu.
Ledvice in staranje
Znano je, da se hitrost glomerulne filtracije (GF) po 40. letu zmanjšuje približno za en mililiter na minuto v letu dni, tako da lahko okvirno ocenimo pričakovani upad hitrosti GF s staranjem. Žal pa so enačbe iz več razlogov pri starosti nad 75 let nezanesljive in nam služijo zgolj kot opora pri oceni ledvične funkcije, piše prof. dr. Radovan Hojs, dr. med., z UKC Maribor.
Odrekanje zdravljenja
Pojem »odrekanje zdravljenja« označuje zadržanje in/ali odtegnitev zdravljenja, ki je del oskrbe ob koncu življenja. Združuje odločitve, da se zdravljenje za podaljševanje življenja ne uvede (zadržanje), in za prenehanje takšnega zdravljenja (odtegnitev). Prvo in drugo v praksi pomeni skrajšanje življenja. Analiza razmer na Nizozemskem, kjer se zdravniki pogosto odločajo za odrekanje zdravljenja, je bila objavljena v publikaciji BMJ.
Aktualna revija
