Bakteriofagna terapija pri zdravljenju okužb ran
Prof. dr. Mateja Dolenc-Voljč, dr. med., spec. dermatovenerologije z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana, je na kongresu Evropskega združenja za dermatovenerologijo (EADV) predstavila zelo aktualno področje (bakterio)fagov. Osredotočila se je na uporabnost fagne terapije pri zdravljenju ran in z njimi povezanih bakterijskih okužb. Kako blizu smo klinični praksi?
Sistemsko brez injekcij
Zmerne do hude oblike luskavice so zaradi individualne narave bolezni veliko breme tako za bolnike kot za zdravstveni sistem. Peroralne terapevtske možnosti ponujajo dobrodošlo in do bolnikov prijazno alternativo, ki danes po učinkovitosti v nekaterih primerih že konkurira biološkim terapijam. Kakšne peroralne možnosti za odrasle so trenutno na voljo pri nas in kakšne prednosti prinaša razvoj novih zdravil?
Z zdravili povzročena jetrna okvara
Z zdravili povzročena jetrna okvara je v zahodnem svetu vzrok kar 50 % akutnih jetrnih odpovedi. Kateri so najpogostejši vzroki za jetrne okvare pri zdravljenju z zdravili in prehranskih dopolnilih? Kakšen naj bo diagnostični proces ob sumu na z zdravili povzročeno jetrno okvaro in kako ukrepati?
V Sloveniji vsak dan primanjkuje 300 zdravil
Slovenija se tako kot druge evropske države sooča s pomanjkanjem zdravil, kar je še posebno pereče, kadar primanjkuje zdravil za ranljive skupine in zdravljenje redkih bolezni, opozarja mag. Darja Potočnik Benčič, mag. farm., spec., predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Kako rešujemo težave s pomanjkanjem v Sloveniji?
Zdravljenje z zaviralci RAS in pooperativni zapleti
Francoski znanstveniki so želeli ugotoviti, ali je zdravljenje z zaviralci renin-angiotenzinskega sistema (RAS) pred večjo nekardiološko operacijo povezano s pojavnostjo pooperativnih zapletov. Rezultate te randomizirane raziskave so nedavno objavili v reviji JAMA.
Kritično branje medicinskih člankov
Kako s kritičnim pogledom krmariti v poplavi znanstvenih medicinskih raziskav, je na izobraževanju Zdravniške zbornice Slovenije predavala prof. dr. Maja Pohar Perme z Inštituta za biostatistiko in medicinsko informatiko Medicinske fakultete Univerze v Ljubljani. V kakšne statistične pasti se lahko ujamemo?
Zadržanosti do PBZ je konec
Izr. prof. dr. Tomaž Bratkovič, mag. farm., predstojnik Katedre za farmacevtsko biologijo na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani, poudarja, da glede na razpoložljive podatke učinkovitost in varnost podobnih bioloških zdravil (PBZ) stojita na trdnih znanstvenih temeljih. Kako torej poteka njihovo vrednotenje?
Kdaj pomislimo na odpredpisovanje zdravil?
Možnost deeskalacije zdravljenja pri bolnikih s komorbidnostmi je aktualna in pereča tema. Pri katerih bolnikih naj pomislimo na odpredpisovanje zdravil in katera zdravila je smiselno odpredpisovati? Zakaj pri tem sledimo trem fazam in kako spremljamo bolnika po opustitvi zdravil? Razlaga Sara Kenda, mag. farm., spec. klin. farm. iz SB dr. Franca Derganca Nova Gorica.
Od VIP-genov do personaliziranega zdravljenja
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, prispevajo približno 20 do 30 % variabilnosti k interindividualnim razlikam v odgovoru na zdravljenje. Dosedanje farmakogenetske raziskave so pokazale smiselnost prenosa ugotovitev v praktična farmakogenetska priporočila za prilagajanje zdravljenja genetskim značilnostim posameznika v klinični praksi.
Trendi uvajanja podobnih bioloških zdravil v Evropi
Biološka zdravila sodijo med najdražja zdravila na trgu, zanje gre približno tretjina vseh stroškov za zdravila.(1) Z namenom zmanjšanja izdatkov spodbujajo plačniki uporabo cenejših podobnih bioloških zdravil (PBZ, angl. biosimilars) in ena izmed analiz je pokazala, da bi lahko s prehodom na PBZ do leta 2025 globalno privarčevali kar 300 milijard dolarjev.(2)
(Ne)poročanje o neželenih učinkih zdravil
Spontana poročila o domnevnih neželenih učinkih zdravil (dNUZ) lahko ključno prispevajo k spremljanju varnosti zdravil po pridobitvi dovoljenja za promet (DzP) in prihodu na trg. Kljub temu je poročanje zdravstvenih delavcev pogosto nezadostno, pojasnjuje Jasmina Klopčič, dr. med., z Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP).
Izidi farmakogenetsko vodenega predpisovanja zdravil
Pogoste spremembe v genih, ki kodirajo presnovne encime, prenašalce zdravilnih učinkovin in njihove tarče, so odgovorne za razlike v odgovoru na zdravljenje in pojavu neželenih učinkov med posamezniki. Je zdravljenje, ki upošteva farmakogenetske značilnosti bolnika, varnejše in učinkovitejše? Rezultati raziskave so bili objavljeni februarja v reviji Lancet.
Eno zdravilo, dvojna previdnost
Nosečnost v telesu povzroča spremembe, ki vodijo na spremenjeno farmakokinetiko določenih zdravil in posledično v spremenjeno delovanje. Kako zagotoviti varno zdravljenje nosečnic in zmanjšati (ne)upravičen strah pred posledicami zdravil za plod in otroka? Zbrali smo nekaj najpomembnejših informacij iz medicine in klinične farmacije, ki se lahko na tem področju dragoceno dopolnjujeta.
Placebo in nocebo učinki v dermatologiji
V zadnjih desetletjih se v dermatologiji nabirajo zanimivi znanstveni izsledki o placebo učinku. To ne preseneča, saj je koža ključna stična površina posameznika z okoljem, prek katere doživljamo velik del prijetnih in neprijetnih dražljajev, in obenem stičišče nevralnih, hormonskih in imunskih povezav, ki vplivajo na zaznavanje dražljajev, njihovo interpretacijo in naše odzivanje nanje.
Brezšivna skrb že v polnem zagonu
V Sloveniji smo si farmacevti že več let prizadevali za uvedbo brezšivne skrbi v bolnišnicah in lekarnah, kar pomeni zagotavljanje farmacevtske obravnave in neprekinjene preskrbe pacienta z zdravili pri prehajanju med različnimi ravnmi zdravstvenega varstva, piše doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Na kritični točki?
Kako dobro se spopadamo z mikrobno odpornostjo? So še možnosti za izboljšanje nadzorovane rabe antibiotikov v klinični praksi? So morebitne rešitve nove terapevtske tarče ali obvladovanje nekaterih okoljskih dejavnikov? Odgovarjali so prof. dr. Bojana Beović, dr. med., prof. dr. Lucija Peterlin Mašič, mag. farm., prof. dr. Marko Anderluh, mag. farm., in doc. dr. Jerneja Ambrožič Avguštin.
Možnosti psihoterapevtske obravnave pri kožnih boleznih
Psihološka stiska je pogosto dejavnik, ki sproži ali poslabša kožno bolezen, in je pomembna determinanta v izidu zdravljenja. Kako prepoznavati bolnike s psihološko stisko in jim zagotoviti čim boljšo oziroma celostno obravnavo, razlaga klinična psihologinja mag. Darja Škrila Čuš, univ. dipl. psih., spec. klin. psih.
Obeti in učinkovitost podobnih bioloških zdravil
Kakšna sta varnost in učinkovitost ob preklopih med referenčnim in podobnim biološkim zdravilom ter med podobnimi biološkimi zdravili? Kdaj se pojavljajo izolirani primeri neželenih učinkov in kakšni so obeti zdravljenja? Pojasnjuje asist. dr. Jurij Hanžel, dr. med., specialist gastroenterologije, s KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
