Varnost in preživetje pri zdravljenju IPF z nintedanibom
Nintedanib upočasni napredovanje bolezni pri pacientih z idiopatsko pljučno fibrozo z upočasnitvijo upada forsirane vitalne kapacitete. Stranski učinki zdravljenja so za večino pacientov sprejemljivi. V članku, ki je bil objavljen v BMJ, je predstavljena analiza zbranih rezultatov šestih raziskav z namenom natančnejše opredelitve varnosti in prenosljivosti ter vpliva na preživetje.
Blokatorji beta lahko zmanjšajo tveganje za dekompenzacijo jetrne ciroze
Dolgotrajno zdravljenje z blokatorji beta lahko zmanjša tveganje za dekompenzacijo jetrne ciroze pri bolnikih s klinično pomembno portalno hipertenzijo, in sicer predvsem zaradi manjše pojavnosti ascitesa, so pokazali rezultati randomizirane raziskave, objavljeni v reviji Lancet.
Ali je intenzivno zniževanje krvnega tlaka pri kadilcih lahko škodljivo?
Eksplorativna analiza podatkov iz raziskave SPRINT je pokazala, da je bilo med kadilci z izhodiščnim sistoličnim krvnim tlakom, višjim od 144 mmHg, več srčno-žilnih dogodkov ob intenzivnem zniževanju krvnega tlaka kot ob standardnem zdravljenju arterijske hipertenzije. Prispevek o tem je objavila revija JAMA.
Slaba prehranjenost bolnikov s KOPB pomeni slabšo prognozo
Prevalenca podhranjenosti bolnikov s KOPB je velika in se glede na različne študije giba med 15 in 30 %. Za prognozo je pomembna predvsem mišična (funkcionalna) masa. Bolniki z zmanjšano pusto maso imajo tudi ob primernem indeksu telesne mase (ITM) v primerjavi z bolniki z ohranjeno pusto maso slabše preživetje, poudarja Eva Topole, dr. med., s KO za pljučne bolezni in alergijo na UKC Ljubljana.
Dokazana srčno-žilna varnost agonista GLP-1
Na letošnjem kongresu ADA so bili objavljeni dolgo pričakovani rezultati raziskave REWIND, ki je proučevala srčno-žilno varnost agonista GLP-1 dulaglutida. Ta se je izkazal za superiornega v primerjavi s standardnim zdravljenjem v široki populaciji bolnikov s sladkorno boleznijo tipa 2, v kateri je bila le tretjina bolnikov z že znano SŽ-boleznijo.
Probiotiki v ambulanti družinske medicine
Glavna indikacija za jemanje probiotikov je preprečevanje in zdravljenje z antibiotiki povzročene driske ter akutne driske, je na Schrottovih dnevih povedala Nana Fartek, dr. med., iz ZD Kranj. Manj znana pa je zaščita pred prehranskimi alergijami med nosečnostjo in dojenjem.
Tudi neradiografski aksialni spondiloartritis boli
Neradiografski aksialni spondiloartritis s kliničnega vidika ni samo blažja oblika radiografske bolezni, bolnike ravno tako boli in imajo okrnjeno kakovost življenja, pravi Nick Barkham, dr. med., iz Bolnišnice New Cross Wolverhampton. Boli jih, ker je njihova pot do diagnoze predolga, ker zdravila vsem ne pomagajo in ker se večina raziskav ukvarja z radiografsko boleznijo.
Besede lahko ranijo
(Telesna) govorica je pomembna, je bilo glavno sporočilo letošnjega DiaMinda. Ravno zato Američani, Angleži in Avstralci že imajo smernice komuniciranja z osebami z diabetesom. Psihoterapevtka in diabetologinja dr. Karin Kanc, dr. med., iz ordinacije jazindiabetes in prevajalec medicinskih besedil mag. Jaro Lajovic, dr. med., sta opozorila, da bi jih potrebovali tudi v Sloveniji.
KOPB in koronarna bolezen sta nevaren par
Pri bolniku s KOPB in pridruženimi boleznimi se miokardni infarkt lahko »skrije«, saj se zlasti v starosti ali ob pridruženi sladkorni bolezni pogosto pojavi brez značilne bolečine, ki bi delovala kot opozorilni znak, zato je dosledna diagnostika zelo pomembna, opozarja Marko Gričar, dr. med.
Smernice GINA prinašajo veliko spremembo
Bolniki z blago astmo se zdravijo v povprečju le polovico toliko, kot jim je bilo predpisano. Boljšo urejenost blage astme bi lahko zagotovilo zdravljenje s kombinacijo dolgodelujočega olajševalnega zdravila s hitrim delovanjem in majhnim odmerkom inhalacijskega kortikosteroida po novih smernicah, napoveduje dr. Matjaž Fležar, dr. med., spec. int. med. in pnevm., s Klinike Golnik.
Slovenske pediatre še vedno skrbi nizka precepljenost
Učinkovitost cepiv in precepljenost populacije je bila ena od tem ESPID 2019, letnega srečanja Evropskega združenja za pediatrične infekcijske bolezni v Ljubljani, ki se ga je udeležilo več kot 2.300 pediatrov, infektologov in mikrobiologov z vsega sveta.
Biološka zdravila tudi proti atopijskemu dermatitisu
Pojavnost atopijskega dermatitisa v zahodnih državah narašča. Prizadene do petino otrok in od 2 do 8 % odraslih. V Sloveniji je odraslih bolnikov z atopijskim dermatitisom okoli 2 %, ocenjuje Maja Benko, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana.
Zdravljenje kronične spontane urtikarije naposled uspešno
Pacienti s kronično urtikarijo imajo zelo slabo kakovost življenja. Najbolj trpijo tisti, pri katerih epizode trajajo dlje. V Sloveniji je za zdravljenje kronične spontane urtikarije že štiri leta na voljo biološko zdravilo, poudarja Aleksandra Dugonik, dr. med., z UKC Maribor.
Z imunoterapijo lahko melanom povsem ustavimo
Melanom je še vedno najbolj napadalna vrsta kožnega raka. Na koži se pojavi nenadoma, brez opozorila, lahko pa se razvije tudi na kožnem znamenju. O najnovejšem dopolnilnem zdravljenju pri melanomu je na Šoli melanoma med drugimi govorila prof. dr. Janja Ocvirk, dr. med., z OI Ljubljana.
Nov izziv zdravljenja luskavice: komorbidnosti
Sodobno zdravljenje je med imunsko pogojenimi kroničnimi vnetnimi boleznimi prineslo najboljše rezultate pri luskavici. Prof. dr. Tomaž Lunder, dr. med., z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana ugotavlja, da moramo glede na možnost uspešnega zdravljenja dodatno pozornost usmeriti tudi na z luskavico povezane komorbidnosti.
Nevidno breme aktinične keratoze
Večina invazivnih ploščatoceličnih karcinomov nastane iz aktiničnih keratoz in njihovo breme je veliko večje, kot ga lahko vidimo ali tipamo, je na letošnjem Dermatološkem vikendu na Bledu poudarila doc. dr. Liljana Mervic, dr. med. V zdravljenju se zato uveljavlja načelo, da je treba zdraviti vse, vidne in nevidne lezije.
Aktualna revija
