Zaviralci SGLT2 še ne pustijo spati
Prof. dr. Paola Fioretto, dr. med., z Univerze v Padovi meni, da so zaviralci SGLT2 dovolj varna zdravila, da jih lahko prepisujejo tudi družinski zdravniki, kot je to poslej mogoče v Sloveniji, medtem ko v Italiji (še) ni. Zdravila še nimajo indikacije za predpisovanje osebam s sladkorno boleznijo tipa 2, pri katerih je OGF pod 60, a strokovnjakinja opozarja, da bi se tudi to že moralo spremeniti. »Imamo dokaze o koristih vse do OGF 30.«
Predpisovanje naj bo preudarno
Prof. dr. Andrej Janež, dr. med., pozdravlja odpravo omejitev za predpisovanje zaviralcev SGLT2, a hkrati poudarja, da se moramo zavedati odgovornosti in jih predpisovati kritično – le tistim, ki jim glede na raziskave taka terapija najbolj koristi. »Pomembno je predvsem to, da imamo zdaj možnost, da jih že zgodaj v dvotirnemu zdravljenju predpišemo tistim, ki jim jih do zdaj nismo mogli, pa bi to zelo potrebovali.«
Nove smernice Ameriškega diabetološkega združenja
Kot vsak začetek leta je ADA tudi tokrat postregla z novimi smernicami. Kot je bilo pričakovati, v terapevtskem algoritmu niso sledili predlogu ESC/EASD, ki je pri aterosklerotični srčno-žilni bolezni celo pred metforminom predlagal uporabo zaviralca SGLT2-kanalčkov oziroma agonista receptorjev GLP-1, so pa smernice usmerjene k razširjanju indikacij za čimprejšnje zdravljenje s tema dvema skupinama zdravil z dokazi za srčno-žilne koristi.
Stroka med seboj dobro sodeluje
Dostopnost in kakovost hematološkega zdravljenja sta v Sloveniji na visoki ravni. Temu botrujeta tudi povezanost regionalnih bolnišnic in komunikacija med specialisti. Bolniki, ki se zdravijo v Avstriji, se vračajo s potrditvijo, da je obravnava bolnikov s krvnimi raki pri nas primerljiva s tisto v tujini, pravi Romana Rotdajč, dr. med., iz SB Murska Sobota.
Nove terapije vplivajo na dejavnost presajanja
Danes se presaditve krvotvornih matičnih celic usmerjajo na ozko skupino hematoloških bolnikov, katerih bolezen ima slabo dolgoročno prognozo in malo ali nič drugih terapevtskih možnosti, je povedal doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., spec. hematologije iz UKC Ljubljana.
Zdravljenje diseminiranega plazmocitoma v Sloveniji
V Sloveniji na leto odkrijemo in zdravimo od 100 do 120 bolnikov s plazmocitomom (DP). Ob postavitvi diagnoze je pomembno ugotoviti, ali gre v prvi vrsti za aktivno bolezen s prizadetostjo tarčnih organov (ledvici in kostni mozeg), in tudi to, ali je bolnik primeren za zdravljenje z velikimi odmerki citostatikov oziroma z avtologno presaditvijo krvotvornih matičnih celic (PKMC), piše Enver Melkić, dr. med., spec. hematologije in medicinkske biokemije.
Dobro obvladljiva kronična bolezen
Da osebe s hemofilijo danes ne postajajo več invalidi in lahko živijo enako dolgo in kakovostno kot preostali, je zasluga rednega nadomeščanja manjkajočega faktorja VIII oziroma faktorja IX, kar je standardna terapija, ugotavlja dr. Saša Anžej Doma, dr. med. z UKC Ljubljana. Med temi prihajajo v ospredje taki z nekoliko daljšo razpolovno dobo.
Pomanjkanje B12 poslabša tudi demenco
Med najpogostejše anemije sodi anemija zaradi pomanjkanja železa, ki jo ima skoraj tretjina žensk v rodnem obdobju. Pri kroničnih bolnikih (s srčnim popuščanjem, KOPB ...) anemija povzroči poslabšanje simptomov bolezni, opozarja asist. dr. Matevž Škerget, dr. med. s KO za hematologijo UKC Ljubljana. Še posebno med starostniki pa je pogosto pomanjkanje vitamina B12, ki povzroča številne težave, tudi nevrološke.
Kako se lotimo branja krvne slike
Prvi korak pri pregledu hemograma je, da preverimo, ali so vrednosti celičnih vrst v referenčnem območju. Vsako odstopanje še ne pomeni bolezenskega stanja ali hematološkega obolenja, lahko je posledica življenjskih navad, fizioloških sprememb, stresa, jemanja zdravil ali laboratorijske napake, piše Mojca Dreisinger, dr. med., UKC Maribor.
Zavukonazol razvrščen na pozitivno listo zdravil
Zdravilo izavukonazol (Cresemba) v obliki 100-miligramskih kapsul je razvrščeno na pozitivno listo zdravil P70. Indicirano je za zdravljenje invazivne aspergiloze ali zigomikoze pri odraslih bolnikih, za katere amfotericin B ni primeren.
Načrtovanje družine ob kronični vnetni bolezni
Čeprav so v zadnjih letih sodobne oblike zdravljenja in razumevanje poteka mnogih kroničnih vnetnih bolezni pomembno izboljšali kakovost življenja bolnikov, je načrtovanje in dobro vodenje nosečnosti s pomočjo ginekologov, revmatologov in drugih specialistov medicine pri teh bolnicah ključnega pomena.
Rešitev za bolnikov največji strah
Ni smrt tisto, česar se ljudje najbolj bojimo. Najbolj se bojimo trpljenja pred smrtjo. Paliativna oskrba olajša prav trpljenje v zadnjem obdobju življenja poudarjata Matjaž Figelj, dr. med. iz SB Nova Goric in Jana Harej Figelj, dr. med. iz ZD Nova Gorica.
Kako ukrepati ob sumu okužbe s koronavirusom
Ob širitvi koronavirusa je potrebna posebna obravnava pacientov, ki kažejo sum na okužbo. Skladno z definicijo primera je potrebno testiranje na okužbo pri bolnikih z vročino, kašljem, težjim dihanjem, zlasti če so v obdobju 14 dni pred pojavom simptomov in znakov bolezni bivali oziroma potovali na območja s povečanim tveganjem ali bili v tesnem stiku z bolnikom, pri katerem je bila potrjena okužba s koronavirusom.
Veliko je neustreznih brisov na SARS-CoV-2
Kdo od zdravstvenega osebja naj bi odvzemal bris pri sumu okužbe s SARS-CoV-2, katere so značilne napake pri odvzemu in kako se samozaščititi, smo vprašali izr. prof. dr. Miroslava Petrovca, dr. med., predstojnika Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF Univerze v Ljubljani.
Novost pri obveznem cepljenju prispeva k poenostavitvi
Letos so otroci v prvem letu starosti cepljeni s šestvalentnim in ne več petvalentnim cepivom. Novost, s katero se Slovenija pridružuje večini držav EU, prinaša po besedah prim. mag. Brede Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije, poenostavitev programa cepljenja.
Veliko možnosti, da jo spregledamo
Ker jo spremlja nejasna, neznačilna klinična slika in je zelo nepredvidljiva, obstaja veliko možnosti, da invazivno meningokokno bolezen (IMB) spregledamo ali pozno diagnosticiramo. To pa je lahko zelo nevarno, opozarja prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Prava terapija pravemu bolniku
Aktualne smernice evropskega kardiološkega in diabetološkega združenja o preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo vnašajo pri izboru antihiperglikemika odmevno spremembo. Terapija prvega izbora pri zdravljenju oseb z velikim ali zelo velikim tveganjem za srčno-žilne bolezni je zaviralec SGLT2-kanalčkov ali agonist GLP-1, šele nato metformin.
Aktualna revija
