Veliko možnosti, da jo spregledamo
Ker jo spremlja nejasna, neznačilna klinična slika in je zelo nepredvidljiva, obstaja veliko možnosti, da invazivno meningokokno bolezen (IMB) spregledamo ali pozno diagnosticiramo. To pa je lahko zelo nevarno, opozarja prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Prava terapija pravemu bolniku
Aktualne smernice evropskega kardiološkega in diabetološkega združenja o preprečevanju in zdravljenju srčno-žilnih bolezni pri bolnikih s sladkorno boleznijo vnašajo pri izboru antihiperglikemika odmevno spremembo. Terapija prvega izbora pri zdravljenju oseb z velikim ali zelo velikim tveganjem za srčno-žilne bolezni je zaviralec SGLT2-kanalčkov ali agonist GLP-1, šele nato metformin.
Bolnišnične okužbe so vse večja težava
Slovenija je glede bolnišničnih okužb, ki so vse večja težava, nad evropskim povprečjem, njihovega dejanskega obsega pa se ne zavedamo dovolj, poudarja doc. dr. Mateja Logar, dr. med., infektologinja s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Cilj se zvišuje
Vse boljše poznavanje zapletene imunologije v ozadju luskavice nas je pripeljalo do vse učinkovitejših bioloških zdravil in velikih sprememb za bolnike, smo izvedeli na Dermatološkem vikendu v Portorožu. Prof. Brian Kirby, dr. med., je v pogovoru z nami poudaril, da imajo najboljše obete tisti bolniki, ki jim na učinkovito zdravljenje ni treba čakati predolgo.
So mladi astmatiki s pomočjo aplikacije lahko bolj urejeni?
Adolescenti imajo v primerjavi z odraslimi slabšo urejenost astme in se manj verjetno posvečajo ukrepom za optimizacijo zdravljenja, kot so izogibanje sprožilcem, obisk pri pulmologu in redno jemanje zdravil. Ali se lahko to izboljša z uporabo mobilne aplikacije, so preverjali v pilotnem testiranju aplikacije Kiss myAsthma.
Se trombolize ob pljučni emboliji (preveč) bojimo?
POtem ko so na letošnjem kongresu ESC objavili posodobljene smernice obravnave pljučne embolije, so se le-teh dotaknili tudi na skupnem mednarodnem kongresu treh strokovnih združenj za žilno medicino v Ljubljani. V Sloveniji akutno pljučno embolijo doživi 700 do 1.300 bolnikov na leto. Venski trombembolizmi, še posebno pljučni, so tretji najpogostejši vzrok smrti zaradi srčno-žilnih bolezni.
Nove smernice za diagnozo celiakije
Izšle so prenovljene smernice za diagnozo celiakije Evropskega združenja za pediatrično gastroenterologijo, hepatologijo in prehrano (ESPGHAN). Glavna novost je enostavnejša določitev bolnikov, pri katerih smernice omogočajo diagnozo brez uporabe biopsije. Pri pripravi novih usmeritev je sodeloval tudi doc. dr. Jernej Dolinšek, dr. med., z UKC Maribor.
Vpliv vrste dela na KOPB
Ocenjuje se, da je pri okoli 15 % bolnikov s KOPB razvoj bolezni povezan s poklicno izpostavitvijo tveganjem, ki bi jo lahko preprečili. Velika britanska raziskava je pokazala na večje tveganje med slikarji, kiparji, kmeti in različnimi delavci v proizvodnji. Mag. Irena Šarc, dr. med., s Klinike Golnik pravi, da so tovrstne raziskave dobrodošle, opozarja pa tudi, da se ogroženost v nekaterih poklicih dodatno prepleta s slabšim socialnim položajem delavcev.
Športniki brez sape
Sedem do 20 % tekačev je ob ljubljanskem maratonu najverjetneje imelo dihalne težave zaradi z naporom sprožene bronhokonstrikcije, takšna je namreč njena pogostnost med prebivalstvom, je v svojem predavanju na Tavčarjevih dnevih razložil doc. dr. Robert Marčun, dr. med., s Klinike Golnik. Doživijo jo lahko astmatiki ali neastmatiki.
Kajenje vs. onesnaženost zraka – kaj je slabše?
Onesnaženost naj bi v svetu povzročila že 29 % vseh smrti in bolezni zaradi pljučnega raka in kar 42 % zaradi KOPB. A še vedno je najučinkovitejši ukrep v preventivi in zdravljenju kroničnih pljučnih bolezni opustitev kajenja (in to kljub prihodu elektronskih cigaret). Zakaj?
Citokinska nevihta ogroža pljučne bolnike
Na Golniškem simpoziju 2019 so strokovnjakinje s Klinike Golnik predstavile podatke o obolevanju in smrtnosti njihovih bolnikov za gripo. V lanski sezoni je za akutno okužbo na kliniki umrlo 20 ljudi. Ob tem so pozvale k aktivnemu nagovarjanju bolnikov (in zdravstvenega osebja) k cepljenju.
Respiratorni sincicijski virus (RSV) se postavlja ob bok gripi
Raziskave že nakazujejo, da je RSV pri starejših ljudeh celo pogostejši vzrok za hospitalizacijo kot gripa. Obenem je za starejše podobno smrten, nas je opomnil izr. prof. dr. Miroslav Petrovec, dr. med., z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo MF v Ljubljani.
Možgani na invalidskem vozičku
»Migrena je stanje, ki je več kot samo bolečina,« poudarja Gorazd Klanjšček, dr. med., spec. nevrologije, iz Splošne bolnišnice dr. Franca Derganca Nova Gorica. Je kompleksno bolezensko stanje, kjer ne gre samo za bolečino, ampak velikokrat tudi za številne pridružene fizične in psihične simptome, ki so del migrenskega sindroma.
Stigma migrene je še vedno prevelika
Migrena je na šestem mestu najbolj onesposabljajočih bolezni in kar 90 % ljudi, ki trpijo zaradi nje, pravi, da z migreno niso sposobni delati oziroma opravljati vsakodnevnih opravil. »Migrena je ekonomski in socialni problem,« opozarja prof. dr. Tanja Hojs Fabjan, dr. med., z oddelka za nevrološke bolezni v UKC Maribor.
Aktualna revija
