Klinična pot bolnika s kroničnim srčnim popuščanjem
Pri bolniku posumimo na kronično srčno popuščanje ob najdbi sprememb, sumljivih za srčno popuščanje. Ob jasnem sumu na srčno popuščanje in povišanih vrednostih natriuretičnih peptidov (oziroma če določitev ni izvedljiva)se opraviultrazvočna preiskava srca.
Zdravljenje srčnega popuščanja nujno tudi v času epidemije
Andraž Cerar, dr. med., specialist kardiologije in vaskularne medicine, nam je povedal, kako ločiti med poslabšanjem srčnega popuščanja in COVID-19, kako v danih razmerah poteka bolnišnična obravnava in kakšna so priporočila glede zaviralcev ACE in ARB ter sakubitril/valsartana.
Spremljanje bolnikov s srčnim popuščanjem v času COVID-19
Bolniki s srčnim popuščanjem sodijo v rizično skupino, ko govorimo o okužbi s koronavirusom SARS-CoV-2 in bolezni COVID-19. Kako osebni zdravniki vzdržujejo stik s temi bolniki v času epidemije, je povedala Alenka Simonič, dr. med., specialistka družinske medicine iz Zdravstvenega doma Ormož.
Zdravljenje srčnega popuščanja v času epidemije COVID-19
3 mehanizmi poslabšanja srčnega popuščanja zaradi okužbe s SARS-CoV-2: 1. sistemski vnetni odgovor (citokinska nevihta) slabše delovanje srčne mišice zmanjšana upornost žilja2. vpliv na kardiomiocite, miokarditis3. večja pojavnost trombotičnih dogodkov, srčni infarkt
Nosečnost in porod v epidemiji COVID-19
Po do sedaj znanih podatkih nosečnice niso bolj ogrožene od splošne populacije, je pa potrebna posebna pozornost pri nosečnicah s pridruženimi boleznimi. Prav tako naj bi bila verjetnost prenosa virusa SARS-CoV-2 v nosečnosti in ob porodu malo verjetna. Kako v trenutnih razmerah poteka prilagojena obravnava nosečnic in porodnic, je povedala izr. prof. dr. Nataša Tul Mandić, dr. med., spec. gin. in por.
Meningokokno bolezen zaradi neznačilne klinične slike z lahkoto spregledamo
Ob epidemiji novega koronavirusa smo kar nekako pozabili, da bolniki v tem času potrebujejo zdravstveno oskrbo tudi zaradi drugih infekcijskih bolezni. Res je, da so zaradi omejitve stikov in gibanja ljudi manjše možnosti prenosa bolezni, vendar moramo biti tudi v tem času pozorni na eno izmed nujnih stanj v infektologiji, piše prim. mag. Breda Zakotnik, dr. med., spec. pediatrije in infektologije.
Nekateri so bolj skriti
Danes je cilj dermatologov odkrivanje kožnega raka že, ko so lezije še diskretne in težko prepoznavne, a dobro ozdravljive, je Aleksandra Dugonik, dr. med., spec. dermatovenerologije iz UKC Maribor, opozorila v sklopu že 16. šole malignega melanoma. Med težje opaznimi so svetli rožnati melanomi in melanomi na neznačilnih mestih, tudi na lasišču.
Pogosta poslabšanja astme?
Strokovnjaki ugotavljajo, da kljub dobrim terapevtskim možnostim okoli polovica obolelih za astmo bolezni nima pod dobrim nadzorom. "Mnogo bolnikov ima stranske učinke zaradi zdravljenja s sistemskimi glukokortikoidi – govorimo o bremenu zdravljenja z glukokortikoidi,« nam je povedala doc. dr. Sabina Škrgat, dr. med.
Dejavniki, povezani s smrtnim izidom pri bolnikih s COVID-19
Kitajska retrospektivna raziskava je pri hospitaliziranih bolnikih s koronavirusno boleznijo 2019 (COVID-19) razkrila naslednje dejavnike tveganja za smrt: višjo starost, večji seštevek po lestvici SOFA in koncentracijo D-dimerja, večjo od 1 µg/l. Okužba z nedavno odkritim koronavirusom SARS-CoV-2 se lahko kaže s klinično sliko, ki sega od stanja brez simptomov ali blagega obolenja zgornjih dihal do pljučnice ali celo smrti.
Bolniki z multiplo sklerozo med epidemijo COVID-19
Veliko bolnikov z multiplo sklerozo se zdravi z imunomodulatornimi in/ali imunosupresivnimi zdravili, zaradi česar imajo večje tveganje za okužbe. Čeprav z dokazi podprtih podatkov še ni veliko, se že oblikujejo priporočila za njihovo obravnavo med epidemijo COVID-19. Eno pomembnejših vprašanj je, ali je treba terapijo prilagoditi in kako. Vprašali smo dr. Alenko Hrovat Ledinek, dr. med.
Za skupine s povečanim tveganjem naj bo klinična pot hitra
Pri ljudeh s hudimi imunskimi motnjami in pri starejših ljudeh s kroničnimi boleznimi naj bo že blaga simptomatika povod za testiranje, poudarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., sicer pa le, če partner netestirane simptomatske osebe dela na izpostavljenih delovnih mestih (zdravstvo, domovi starejših, ...) ali je zaposlen na zelo pomembnih delovnih mestih v gospodarstvu, v vladi in podobno.
99 primerov pljučnice, povzročene s koronavirusom
V članku, objavljenem v spletni izdaji revije Lancet, so opisali epidemiološke in klinične značilnosti 99 primerov bolnikov s potrjeno pljučnico, povzročeno z SARS-CoV-2. Vsi bolniki so bili sprejeti v bolnišnico Džinjintan v Vuhanu, ki je tudi poročala o prvih bolnikih z okužbo.
Zdravljenje HIV dosega funkcionalno ozdravitev
Od leta 1996 je zlati standard protiretrovirusnega zdravljenja režim s tremi zdravili iz dveh različnih razredov. Ob dveh nukleozidnih (ali nukleotidnih) zaviralcih reverzne transkriptaze, za tretjo zdravilo v zadnjem obdobju najraje izberemo zaviralce integraze, piše prof. dr. Janez Tomažič, dr. med.,spec. infektolog z UKC Ljubljana
Presejanje za raka pljuč – kako in kdaj?
Med najpomembnejšimi temami zadnjega srečanja Združenja pnevmologov Slovenije je bilo presejanje za raka pljuč, ki so ga ponekod po svetu že začeli izvajati. Doc. dr. Aleš Rozman, dr. med., s Klinike Golnik in ugledni belgijski pulmolog dr. Christoph Dooms sta na srečanju predstavila podatke, ki potrjujejo, da presejanje z nizkoodmernim CT pomembno zmanjša umrljivost (v belgijskem programu NELSON za 26 % pri moških in kar 39 % pri ženskah).
Preventivna terapija migrene pogosto prekinjena
Glede na raziskave le 25 % bolnikov z migreno po šestih mesecih ostane na profilaksi, po enem letu pa le 14 %. »Treba je uskladiti pričakovanja pacienta s pričakovanji zdravnika,« pojasnjuje asist. Lina Savšek, dr. med., specialistka nevrologije z nevrološkega oddelka SB Celje.
Dodatna znanja iz obvladovanja bolečine
Izobraževanje z namenom pridobivanja dodatnih znanj iz obvladovanja bolečine so za strokovno javnost lansko jesen organizirali prvič in vzbudili veliko zanimanja. Ena od nosilk izobraževanja, doc. dr. Neli Vintar, dr. med., specialistka anesteziologije iz UKC Ljubljana, je povedala, da se bo letošnjo jesen Šola obvladovanja bolečine, kakor jo tudi imenujejo, nadaljevala.
Stabilna koronarna bolezen – kaj je novega?
Na januarskem srečanju, ki ga pripravlja Društvo za širitev znanja in raziskovanje v medicini, so slovenski kardiologi razpravljali o številnih spremembah v obravnavi bolnikov s stabilno koronarno boleznijo, ki so jih vključile lanske smernice ESC. Prof. dr. Matjaž Bunc, dr. med. z UKC Ljubljana, je ob tem kot največji zasuk navedel spremembe v predtestnih verjetnostih za koronarno bolezen (te so se za tretjino zmanjšale) in njihovem vplivu na diagnostični algoritem.
Aktualna revija
