Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici?
Kateri ključni podatki ne smejo manjkati na napotnici ob sumu na spondiloartritis, da gre optimalno čez triažni sistem, razlaga spec. revmatologije doc. dr. Katja Perdan Pirkmajer, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Bolnikom dajmo vedeti, da smo jim na razpolago
Po spomladanskem preklicu epidemije so v SB Slovenj Gradec sprejeli veliko bolnikov s poslabšanjem srčnega popuščanja. »Svoje bolnike moramo zdaj še glasneje opominjati, naj nas ob vsakem poslabšanju pokličejo in naj zaradi strahu pred okužbo nikar ne opuščajo terapije,« poudarja specialistka interne medicine prim. Cirila Slemenik Pušnik, dr. med.
Na katero bolezen pomisliti ob izjemno obsežnih podplutbah?
Kdaj pomisliti na pridobljeno motnjo strjevanja krvi, pridobljeno hemofilijo, in kako usodne so lahko posledice neustrezne diagnoze, razlaga spec. hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., predstojnik KO za hematologijo iz UKC Ljubljana.
Nekatere bolezni ne morejo počakati, da COVID era mine
Na Kliniki Golnik so letos do septembra zabeležili za četrtino manj napotenih pacientov na onkološko obravnavno glede na prejšnja leta. Spec. internistične onkologije Urška Janžič, dr. med., opozarja na pomen osnovnih preiskav na primarni ravni in na čim hitrejšo napotitev v ustrezno onkološko ustanovo.
Če bomo uspešni, HCV ne bo več grožnja za javno zdravje
Slovenija zaznamuje 13-letnico uspešne sistematične obravnave okužb z virusom hepatitisa C (HCV) pri skupini z največjim deležem okuženih, tj. pri osebah, ki uporabljajo droge. Specialist psihiatrije doc. dr. Andrej Kastelic, dr. med., opozarja na vrzel v slovenskih zgodbi o uspehu. Veliko neodkritih okužb s HCV ostaja med zaporniki.
Vztrajajoči simptomi po akutnem COVID-19
V raziskovalnem prispevku, julija letos objavljenem v spletnem časopisu JAMA, raziskovalna skupina iz Italije poroča, da je bil pri 87,4 % pacientov, ki so bili hospitalizirani zaradi COVID-19 in nato odpuščeni domov, dva meseca po odpustu prisoten vsaj še en simptom bolezni.
Presejanje za raka trebušne slinavke
Večino rakov trebušne slinavke odkrijejo v napredovali fazi. Kljub napredku v diagnostiki in onkološkem zdravljenju je petletno preživetje okoli treh odstotkov, kar se v zadnjih 20 letih ni spremenilo. Zdaj v ospredje stopa presejanje, pravi prof. dr. Borut Štabuc, dr. med., višji svetnik, predstojnik KO za gastroenterologijo UKC Ljubljana.
Nevropatija tankih vlaken v praksi slabo prepoznana
Edina doslej objavljena epidemiološka raziskava je na Nizozemskem razkrila letno incidenco 12 primerov in prevalenco 53 primerov na 100.000 prebivalcev. Domneva se, da je entiteta veliko pogostejša, a je slabo prepoznana, poudarja dr. Mateja Baruca, dr. med., specialistka nevrologije, s Kliničnega inštituta za klinično nevrofiziologijo Nevrološke klinike UKC Ljubljana.
Le tretjina meni, da je dovolj usposobljena za zdravljenje
Deset od 28 zdravnikov družinske medicine v Sloveniji meni, da so dovolj usposobljeni za zdravljenje nevropatske bolečine. V želji po spremembi predlagajo dodatna izobraževanja, praktične delavnice in več časa za obravnavo bolnikov.
Na pragu prelomnice
Amiloidna transtiretinska kardiomiopatija je pogosto spregledan vzrok srčnega popuščanja, še posebej pri starejši populaciji bolnikov. Do zdaj je bila edina možnost zdravljenja presaditev srca. O odkrivanju bolnikov in prelomni uvedbi specifičnega zdravljenja te redke bolezni je spregovorila dr. Sabina Frljak, dr. med., spec. kardiologije in kardiovaskularne medicine iz UKC Ljubljana.
Akromegalija – vzvod za psihološko podporo
Kakovost življenja bolnikov, ki trpijo zaradi te redke bolezni, je izredno okrnjena, za nameček pa nezdravljena bolezen v povprečju za deset let skrajša življenjsko dobo. Prof. dr. Mojca Jensterle Sever, dr. med. iz KO za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana, sporoča, da se po uspešnem zdravljenju umrljivost izenači z umrljivostjo preostale populacije.
Naj »ostani doma« ne vzame davka
Da pljučni bolniki v strahu pred okužbami ne bi obmirovali in dodatno izgubljali mišične mase, je priporočljivo, da jim hkrati s predpisom zdravila damo zelo jasna navodila, kakšna naj bo njihova telesna dejavnost, vadba dihanja, usedanje na stol in sobno kolo.
Nadzor nad okrevanjem po težki obliki COVID-19
Evropski pulmološki kongres je v celoti potekal v spletni obliki, COVID-19 pa ga je zaznamoval tudi tematsko. Na njem so povzeli trenutne podatke o bolezni ter predstavili pričakovani razvoj zdravil in cepiv. Raziskave kažejo, da je po prebolevanju težke oblike bolezni rehabilitacija pomembna, saj so spremembe na pljučih in v zmogljivosti bolnikov dolgotrajne.
Test HbA1c brez obiska v ambulanti
V publikaciji Diabetes Research and Clinical Practice so bili objavljeni rezultati slovenske raziskave dr. Karin Kanc, dr. med., iz ordinacije jazindiabetes, ki je v sodelovanju z diabetologinjo Jano Komel, dr. med., iz ZD Koper med epidemijo zelo uspešno preizkusila možnost testiranja HbA1c, pri kateri bolniku ni treba v ambulanto, ampak pošlje vzorec po pošti.
Novi steber zdravljenja tudi pri srčnem popuščanju
Ne glede na napredek pri zdravljenju srčnega popuščanja prognoza bolnikov še zdaleč ni optimalna, zato potrebujemo nove terapevtske možnosti, so poudarili na septembrskem simpoziju Inovacije in novi načini zdravljenja srčnega popuščanja. Ena takšnih se je pokazala v zaviralcih SGLT2.
Smernice ESC za atrijsko fibrilacijo
Nove smernice za odkrivanje in obravnavo bolnikov z atrijsko fibrilacijo (AF), ki jih je pripravilo Evropsko združenje za kardiologijo (ESC) v sodelovanju z Evropskim združenjem za kardio-torakalno kirurgijo (EACTS), temeljijo na integriranem holističnem pristopu, usmerjenem v bolnika.
Ključno je učinkovito in hitro zdravljenje
Pridobljena hemofilija je redka življenje ogrožajoča motnja v strjevanju krvi. Pojavi se nenadoma pri človeku, ki predhodno ni imel nagnjenosti k spontanim krvavitvam in tudi v družini ni te nagnjenosti. Povzroči jo nastanek nevtralizirajočih avtoprotiteles proti faktorju strjevanja krvi, najpogosteje gre za faktor VIII (FVIII).
Uporaba razmerja sFlt-1/PlGF v obravnavi preeklampsije
»S spremljanjem razmerja sFlt-1/PlGF lahko natančneje določimo hitrost napredovanja preeklampsije pri nosečnicah. Do zdaj smo lahko le postavili diagnozo,« je povedala asist. Vesna Fabjan Vodušek, dr. med., spec. ginekologije in porodništva z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Aktualna revija
