Živeti dobro s KOPB?
Če bolnika izobrazimo o njegovi bolezni, mu razložimo, kako živeti z njo, bo lažje spremenil pričakovanja o svojih sposobnostih, zmožnostih in si zastavil nove cilje, pri katerih ga moramo spodbujati, razmišlja o kakovosti življenja bolnikov s KOPB pnevmolog mag. Jurij Regvat, dr. med., z Oddelka za pljučne bolezni UKC Maribor.
Zdravila na dosegu roke in znanje
To je po besedah internista in pulmologa izr. prof. dr. Matjaža Fležarja, dr. med., najpomembnejša »oprema«, ko se običajno pojavlja več poslabšanj, potrebujejo bolniki z astmo. Za te bolnike sicer novi koronavirus ne pomeni povečanega tveganja, tako kot denimo za bolnike s KOPB, pri katerih lahko okužba osnovno bolezen izrazito poslabša.
Priporočila za zdravljenje kroničnih revmatičnih bolnikov med epidemijo
V zadnjih mesecih je bilo objavljenih več raziskav o COVID-19 pri revmatičnih bolnikih, a so se njihovi rezultati razlikovali in niso omogočali trdnih sklepov. Na KO za revmatologijo UKC Ljubljana so pripravili priporočila za zdravljenje kroničnih revmatičnih bolnikov med epidemijo.
V ambulanto prihajajo isti bolniki, a povsem drugi ljudje
»Po štirih mesecih od uvedbe zdravljenja na kontrolo pridejo isti bolniki, ki pa so povsem drugi ljudje. Po letih razočaranj, pogostih nepredvidljivih poslabšanjih hudega atopijskega dermatitisa (AD) so bolniki zelo zadovoljni z rezultati zdravljenja z dupilumabom.«
V središču antihiperglikemiki in kako izbrati pravega
Na letošnjem virtualnem EASD smo prisluhnili predstavnikoma dveh različnih pogledov na zdravljenje oseb s sladkorno boleznijo. Kardiolog prof. Francesco Cosentino s Karolinske je zagovarjal smernice Evropskega kardiološkega združenja, diabetološki pogled, ki se izraža v smernicah ADA, pa je zagovarjal prof. Peter J. Grant iz Združenega kraljestva.
Razslojevanje srčno-žilne ogroženosti sladkornih bolnikov
Z natančnejšim ocenjevanjem srčno-žilne ogroženosti prepoznamo tiste sladkorne bolnike, ki potrebujejo ustrezno diagnostiko, preventivno zdravljenje ali obvladovanje glikemije z zdravili, ki obenem zmanjšujejo tudi srčno-žilno tveganje.
Razblinjeni miti o cepljenju in multipli sklerozi
»V zadnjih nekaj letih smo pridobili dovolj podatkov, da lahko rečemo, da ni zadržka za cepljenje bolnikov z MS z mrtvimi cepivi,« je povedala specialistka nevrologije dr. Alenka Horvat Ledinek, dr. med. Pomemben poudarek priporočil dodaja, da se ob imunskem rekonstitucijskem zdravljenju cepljenje z mrtvim cepivom opravi vsaj dva tedna pred začetkom zdravljenja.
Cilj je poiskati bolnike, da bi jim lahko pomagali
Velika težava bolnikov s Fabryjevo boleznijo so kronične akroparestezije, ki se z medicinskimi preiskavami ne dajo dokazati, zato zgodbe bolnikov razkrivajo, da jim pogosto nihče ni verjel, opozarjata internist prim. Bojan Vujkovac, dr. med., in pediatrinja doc. dr. Mojca Žerjav Tanšek, dr. med., ki v Sloveniji bedita nad bolniki s to boleznijo.
Zagonetnejše odkrivanje depresije pri moških
»Moški nosijo v sebi precej več agresivnega potenciala kot ženske,« je na vprašanje o znakih depresije pri moških začel odgovarjati specialist psihiatrije in psihoterapevt doc. dr. Robert Oravecz, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Ormož. Ker je klinična slika veliko bolj agresivno obarvana, pri moških toliko težje prepoznamo duševno motnjo.
Koliko bolnikov je umrlo brez diagnoze?
Točne številke, koliko bolnikov s krvnimi rakavimi boleznimi je letos ostalo neprepoznanih, še niso znane, hematolog prof. dr. Samo Zver, dr. med., pa pritrjuje, da je bolnikov manj kot v preteklih letih. Povsem možno je, da so pri hitro napredujočih boleznih bolniki tudi umrli, ne da bi jim bila postavljena prava diagnoza, pri počasneje napredujočih pa utrpeli nepopravljive zdravstvene posledice.
Med nespecifičnimi znaki tudi slabo počutje, slabost in utrujenost
V Sloveniji in Evropi si strokovnjaki prizadevajo za eliminacijo okužbe z virusom hepatitisa C, pri čemer smo v Sloveniji zelo uspešni. Na okužbo je treba pomisliti in opraviti presejalno testiranje tudi pri bolnikih z nekaterimi dalj časa trajajočimi nespecifičnimi simptomi, pravi prim. Simona Repar Bornšek, dr. med.
Ali bodo lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov, je odvisno od države
Ali bomo v Sloveniji tudi v prihodnosti lahko poskrbeli še za mnogo bolnikov s hudimi boleznimi, je odvisno od tega, ali je to v interesu države, opozarjajo izr. prof. dr. Samo Zver, dr. med., izr. prof. dr. Damjan Osredkar, dr. med., doc. dr. Matjaž Sever, dr. med., izr. prof. dr. Helena Podgornik, spec. lab. med. genetike, in prof. dr. Roman Jerala, vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu.
Brez pregleda pri specialistu tudi nekateri bolniki z napotnico zelo hitro
S kakšnimi težavami se pri delu v času epidemije soočajo specialisti družinske medicine, je spregovorila prim. izr. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med. Kot eno pomembnejših težav je izpostavila otežen dostop do nekaterih specialistov, tudi kadar gre za bolnike, ki jih na sekundarno/terciarno raven napotijo z zelo hitro napotnico.
Dolžnost zdravnikov je tudi zniževanje stroškov zdravljenja
Da za ohranitev dobre dostopnosti novih zdravil znižujejo stroške zdravljenja, če imajo to možnost - pod pogojem, da pri tem ne vplivajo na varnost ali učinkovitost zdravljenja - je dolžnost zdravnikov, meni internistična onkologinja dr. Simona Borštnar, dr. med., z Onkološkega inštituta.
Razlikovanje med vnetno in mehansko bolečino v križu
Razlikovanje med vnetno in mehansko bolečino je zelo pomembno, saj je od tega odvisno, kakšno zdravljenje je treba bolniku predpisati, pravi spec. revmatologije prof. dr. Sonja Praprotnik, dr. med., s KO za revmatologijo UKC Ljubljana.
Aktualna revija
