Bolnik ne krvavi močno, temveč dolgotrajno
Dolgotrajne krvavitve po poškodbi ali operaciji, dolge in močne menstrualne krvavitve s prisotnimi strdki ter ponavljajoče se krvavitve iz nosu so lahko simptomi von Willebrandove bolezni. Kdaj pomisliti na to bolezen, kam poslati bolnika na dodatne preiskave in zakaj je pomembno prepoznati bolnike s to boleznijo, osvetljuje specialistka pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za otroško hematologijo in onkologijo Pediatrične Klinike.
Zdravljenje bolezni, ki jih bolniki s hemofilijo nekoč niso poznali
Kako se je vzpostavila obravnava kardiovaskularnih bolezni, avtoimunih bolezni, diabetesa in raka pri bolnikih s hemofilijo in kako so pri njih lani uspešno izvedli približno 100 velikih ortopedskih operacij, razlaga spec. hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., iz UKC Ljubljana.
S sodobno tehnologijo do še boljše profilakse
Kako z nekaj meritvami in moderno tehnologijo za vsakega bolnika posebej izračunati najustreznejšo profilakso glede na njegove potrebe, pripoveduje spec. pediatrije doc. dr. Barbara Faganel Kotnik, dr. med., s KO za za otroško hematologijo in onkologijo na Pediatrični kliniki UKC Ljubljana.
Program za spremljanje bolnikov z migreno
Namen programa, zagnanega marca letos, je vodenje evidence glavobolov, ki je osnovno orodje za spremljanje bolnika z glavobolom in je zelo pomembno za učinkovitejšo obravnavo glavobolov in migren, poudarja specialist nevrologije Jožef Magdič, dr. med., z Oddelka za nevrološke bolezni UKC Maribor
Novosti v preprečevanju RhD senzibilizacije
Na področju preverjanja prisotnosti RhD antigenov je nekaj novosti, ki jih predstavlja specialistka ginekologije in porodništva doc. dr. Tanja Premru Sršen, dr. med. Pojasnila je tudi, kako poteka obravnava nosečnic, če je pri plodu večje tveganje za hemolizo eritrocitov.
Antenatalna genotipizacija in ciljana imunoprofilaksa RhD
Antenatalna genotipizacija in ciljana zaščita RhD-negativnih nosečnic z imunoglobulini anti-D: kaj so pokazale dvoletne izkušnje v klinični praksi in kakšna je zanesljivost antenatalne genotipizacije, razlaga specialistka transfuziologije prim. Irena Bricl, dr. med., iz Zavoda RS za transfuzijsko medicino Ljubljana.
Cepljenje proti covid-19: svetovna priporočila za bolnike s hemofilijo
Ključne poudarke svetovnih priporočil za obravnavo in cepljenje bolnikov s hemofilijo proti covid-19 je nanizala specialistka hematologije izr. prof. dr. Irena Preložnik Zupan, dr. med., iz UKC Ljubljana. Kakšne so potencialne alergične reakcije, kontraindikacije in varnostni ukrepi pred izvedbo cepljenja in po njem?
Poddiagnosticirana in včasih tudi neustrezno zdravljena
Zakaj je migrena še danes poddiagnosticirana, neprepoznana in včasih tudi neustrezno zdravljena, razlaga specialist nevrologije Jožef Magdič, dr. med., iz UKC Maribor. Povedal je tudi, katere so bile tri revolucije v obravnavi migrene, kaj se opredeli kot uspešno zdravljenje ter kako naj poteka ukinjanje zdravil.
Nujna obravnava odraslega bolnika ob krvavitvi
Kljub profilaktičnemu zdravljenju hemofilije A in B bolniki še vedno lahko utrpijo spontane ali sprožene krvavitve, denimo ob poškodbah. V tem primeru je potrebna urgentna obravnava. Specialistka interne in intenzivne medicine ter hematologije Karla Rener, dr. med., iz UKC Ljubljana je s praktičnimi napotki opremila temeljne štiri korake urgentne obravnave.
Manj kot polovica bolnikov je zadovoljnih s trenutnim zdravljenjem
Migrena je poddiagnosticirana pri več kot polovici bolnikov, manj kot polovica bolnikov se zaradi težav posvetujez zdravnikom. Prav tako je manj kot polovica bolnikov zadovoljnih s svojim trenutnim zdravljenjem migrene.
Alergijski rinitis ali covid-19?
Glede na to, da se trenutno večina prvih kontaktov med zdravniki in bolniki vzpostavi na daljavo, dr. Tanja Soklič Košak, dr. med., s Klinike za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo UKC Ljubljana svetuje, kako na podlagi bolnikove anamneze predvidevati, ali gre morda za covid-19 ali za že aktualni alergijski rinitis.
Za hitro izboljšanje je ključen dovolj hiter in pravilen izbor zdravil
Kako pomembno je ob zagonu atopijskega dermatitisa hitro in pravilno ukrepanje, kako zdraviti in koliko časa naj traja zdravljenje, osvetljuje specialistka dermatovenerologije Olga Točkova, dr. med., iz Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana. Pojasnila je tudi, kdaj je primernejše zdravljenje z lokalnimi kortikosteroidi in kdaj z zaviralci kalcinevrina.
Zakaj preventivno zdravljenje uvajati že na primarni ravni
Kako poteka uvajanje preventivnega zdravljenja migrene na primarni ravni, za katere bolnike je primerno in kako pomemben je dnevnik migrenskih napadov, pojasnjuje specialistka družinske medicine Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., iz ZD Ljubljana.
Okužbe v nosečnosti, kdaj imunoglobulini?
Okužbe lahko v nosečnosti potekajo huje in povzročijo resne posledice za nosečnico in plod oziroma novorojenčka. Predstavljamo nekaj okužb v nosečnosti in njihovo obravnavo, preverili smo tudi, v katerih primerih uporabljamo imunoglobuline za pasivno imunizacijo v nosečnosti in pri novorojenčkih.
Nespečnost, drugi najpogostejši simptom okužbe covid
Kako pomembno je hitro naslavljanje nespečnosti in kako se jo zdravi glede na vzrok, pojasnjuje specialistka nevrologije izr. prof. dr. Leja Dolenc Grošelj, dr. med. Kot je povedala, je nespečnost tudi drugi najpogostejši simptom okužbe covid, ki lahko traja do šest mesecev po preboleli okužbi.
Kako pa kaj vaše spolno zdravje?
Še vedno obstaja nekaj občutljivih tem, o katerih se zdravniki s svojimi bolniki težje pogovarjajo, ovire za to pa so tako na strani bolnikov kot zdravnikov. Kakšne so lahko "vstopnice" za odpiranje občutljivih tem, kako postavljati vprašanja o morebitnih težavah v spolnosti, odvisnosti, nasilju v družini, socialni ogroženosti, strahu pred smrtjo..., svetujeta doc. dr. Nena Kopčavar Guček, dr. med., in Frosina Krstanoska, dr. med.
Telesna zmogljivost bolnikov s KOPB napoveduje tveganje za SŽB
Britanska skupina raziskovalcev je ocenila uporabnost konvencionalnih napovednih dejavnikov tveganja za srčno-žilne bolezni pri bolnikih s KOPB in preverila napovedno vrednost nekaterih dodatnih označevalcev tveganja. Študija je bila objavljena v reviji British Medical Journal.
Poznejši primarni rak pri osebah, ki so preživele prvega raka
V reviji JAMA objavljena raziskava je potrdila povezavo med prvim rakom in povečanim tveganjem za poznejši pojav novega primarnega raka. Dognanja podpirajo izvajanje ukrepov za preprečevanje in zgodnje odkrivanje novih primarnih rakov pri osebah, ki so raka preživele.
Dolgoročna sodelovalnost bolnika je velik izziv
Bolniki s shizofrenijo so večinoma brez uvida v svoje bolezensko stanje. S kakšnimi izzivi se psihiatri soočajo v obravnavi bolnikov s to boleznijo in kako te izzive naslavljati, razlagata asist. Andreja Čelofiga, dr. med., z Oddelka za psihiatrijo UKC Maribor in mag. Anita Trpin Katarić, dr. med., iz Psihiatrične bolnišnice Idrija.
Aktualna revija
