Klinično pomembne interakcije zdravil z živili
Učinek zdravila je lahko odvisen od medsebojnega delovanja z drugimi zdravili, hrano, pijačo ali prehranskimi dopolnili. Živila lahko povečajo ali zmanjšajo učinkovitost zdravila. Večina klinično pomembnih interakcij med hrano in zdravili je posledica spremembe biološke uporabnosti zdravila. Najpomembnejše so interakcije, pri katerih obstaja veliko tveganje za neuspešno zdravljenje ...
Živeti 150 let?
Staranje le v 20 odstotkih določa genetika, v 80 odstotkih pa je povezano z vplivi okolja. To postavlja posameznika v zelo odgovorno vlogo. Kaj najbolj učinkovito upočasnjuje procese staranje oziroma spodbuja dolgoživost, razkriva Saša Obermajer, dr. dent. med., iz ZD Ljubljana, ki se s poglobljenim znanjem o staranju ukvarja tudi kot Health & longevity coach.
Smernice ADA v klinični praksi
Letošnja priporočila ADA se osredotočajo na dejavnike tveganja, ki ogrožajo osebe s sladkorno boleznijo, in tudi tiste, pri katerih obstaja tveganje za pojav sladkorne bolezni, razlaga Ajda Urbas, dr. med., spec. interne medicine, iz ZD Koper. ADA je zato postavila štiri temelje zdravljenja, ki nadgrajujejo zdrav življenjski slog in s tem vplivajo na preprečevanje zapletov.
Nemoč zdravnikov: Res bi bili veseli, če bi nam kdo prisluhnil
Svetovna organizacija zdravnikov družinske medicine (WONCA) je 19. maj leta 2010 prvič razglasila za dan, namenjen poudarjanju vloge in prispevka družinskih zdravnikov in timov primarne zdravstvene oskrbe v zdravstvenih sistemih po vsem svetu. Letošnji dan poteka pod geslom »Family doctors-always there to care«, v prostem prevodu »Družinski zdravniki skrbimo za vas«.
Ena najpogosteje prezrtih diagnoz
Tudi več let lahko traja, da bolniki pridejo do diagnoze pankreatična eksokrina insuficienca, opozarja gastroenterolog Darko Siuka, dr. med. Ker je klinična slika zabrisana, ob neprepoznavanju bolezni pa usoda bolnikov slaba, je pomembno poznati rizične skupine bolnikov in ključne korake, ki vodijo do diagnoze.
Najboljši rezultati ob sodelovanju dietetika in edukaciji bolnika
Uspešna pri zdravljenju pankreatične eksokrine insuficience je nadomestna pankreatična encimska terapija, vendar pa je nujno sodelovanje dietetika in preverjanje kompliance, opisuje sodobno obravnavo gastroenterolog Matic Koželj, dr. med. Kako pristopiti k zdravljenju, da bo to učinkovito?
Najbolj neposrečeno je čakanje z napotitvijo k specialistu
Zakaj uvajati zdravila za srčno popuščanje čim hitreje, kdaj je izpolnjen kriterij za uvedbo in na kaj pri tem pomisliti, razlaga kardiolog doc. dr. David Žižek, dr. med., z UKC Ljubljana. Kot poudarja, je za uvedbo temeljne terapije ključen specialist družinske medicine, po uvedbi pa naj se z napotitvijo h kardiologu ne čaka.
Na kaj pomisliti, če topikalno zdravljenje ne prinaša rezultatov
Topikalno oziroma lokalno zdravljenje je navadno prva izbira zdravljenja onihomikoz, ki pa ni vedno uspešna. Specialist dermatovenerologije prof. dr. Igor Bartenjev, dr. med., in Ana Šujica, dr. med., opozarjata, da uspešnost zdravljenja povečujeta predvsem dva dejavnika.
Kdaj je na vrsti kombinirano zdravljenje?
Kombinirano zdravljenje onihomikoz ima prednost pred sistemskim ali lokalnim zdravljenje. Kdaj in kako primerno izvesti kombinirano antimikotično terapijo in na kaj biti pozorni pri izbiri, pojasnjuje spec. dermatovenerologije doc. dr. Katarina Trčko, dr. med., iz UKC Maribor.
Skozi prizmo lastnih izkušenj
V sklopu simpozija o novorazvrščenem zdravilu za zdravljenje recidivnih oblik multiple skleroze ofatumumabu je potekala okrogla miza, na kateri so domači strokovnjaki spregovorili skozi prizmo lastnih kliničnih izkušenj. Dotaknili so se vprašanj o učinkovitosti in varnosti zdravila, protokolih prehajanja med zdravili, režimu uporabe, sočasnih okužbah s SARS-CoV-2, svetovanju bolnikom, cepljenju, nosečnosti in dojenju ter predstavili mnenja o uporabi zdravila v prihodnosti.
Prvo monoklonsko protitelo v prvi liniji zdravljenja MS
Monoklonska protitelesa v zdravljenju multiple skleroze se uporabljajo že več kot desetletje. Do zdaj so se zaradi svojih lastnosti in reakcij ob infundiranju uporabljala predvsem v bolnišničnem okolju v drugi liniji zdravljenja. Od letos je na voljo novo, popolnoma humano monoklonsko protitelo. Kaj prinaša v klinično prakso, razlaga specialistka nevrologinja asist. Lina Savšek, dr. med., iz SB Celje.
Primanjkljaja obravnav še nismo nadoknadili
Kakšne bodo posledice manka diagnoz kožnih tumorjev, ki so jih v času epidemije zabeležili v registru raka? Odgovarja prof. dr. Vesna Zadnik, dr. med., vodja Epidemiologije in registra raka na OIL. Med drugim poudarja, da se breme melanoma v Sloveniji povečuje.
Kako do pravilne diagnoze?
Kako postavitvi pravilno diagnozo rakave bolezni v ambulanti družinske medicine? Katerih znakov za alarm ne smemo spregledati in katere so najpogostejše diagnostične napake? Infografika ponuja strnjene informacije, ki jih je zajela asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine.
Pljučni rak pri ženskah – je kako drugačen?
Ali obstajajo dejavniki tveganja za nastanek pljučnega raka, značilni samo za ženske? So tumorji pri ženskah tako drugačni kot pri moških, da bi lahko celo govorili o posebni, ženski tumorski entiteti? To je le nekaj tem, ki so jih v začetku marca obravnavali pri Evropskem respiratornem združenju.
O neželenih pojavih imunoterapije
Kateri so najpogostejši stranski sopojavi zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk in kako jih obvladati v ambulanti družinske medicine, je razložila doc. dr. Tanja Mesti, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštitituta Ljubljana. Kako spremljati bolnike in kdaj jih napotiti k specialistu?
Je rak že kronična bolezen?
Ali danes o raku že lahko govorimo kot o kronični bolezni? Kaj vpliva na daljša preživetja bolnikov? Odgovore je na 25. Schrottovih dnevih strukturirano nanizala asist. dr. Nina Turnšek, dr. med., spec. internistične onkologije, z Onkološkega inštituta Ljubljana
Aktualna revija
