Hitreje do upočasnitve
Ali lahko naredimo več za bolnike s kronično ledvično boleznijo? Doc. dr. Željka Večerić Haler, dr. med., spec. nefrologije, in prim. prof. dr. Danica Rotar Pavlič, dr. med., spec. družinske in splošne medicine, pritrjujeta. Zaradi tesnejših multidisciplinarnih povezav in širokega dometa zaviralcev SGLT2 bo v prihodnje boljša obravnava te skupine bolnikov realen cilj.
Okužbe spodnjih dihal pri najranljivejših
»Respiratorne okužbe so v pediatrični populaciji pomemben problem, še posebej med novorojenčki, najranljivejšo pediatrično skupino,« poudarja asist. Sandra Cerar, dr. med., spec. pediatrije s KO za neonatalogijo Pediatrične klinike v Ljubljani. Kakšno je breme okužb spodnjih dihal po izsledkih njihove raziskave in kako je nanj vplivala epidemija covida-19?
Tveganje za mišične simptome ob zdravljenju s statini
Metaanaliza, objavljena v reviji Lancet, je potrdila, da se ob zdravljenju s statini nekoliko poveča verjetnost za pojav mišičnih simptomov, ki so običajno blagi, vendar pa pri več kot 90 % zdravljenih bolnikov statin ni vzrok za omenjene simptome.
Od popularnih do varovalnih diet
Na letošnjih Tavčarjevih dnevih so prof. dr. Borut Jug, dr. med., doc. dr. Sergej Pirkmajer, dr. med., Špela Volčanšek, dr. med., in prof. dr. Zlatko Fras, dr. med., iskali na znanosti temelječe odgovore o tem, ali imajo lahko diete dolgoročne koristi za zdravje. Kako zdravi so paleolitska, Atkinsonova, Ornisheva dieta in intermitentno postenje v primerjavi z najbolj varovalnim prehranskim režimom?
Umetna sladila ter tveganje za bolezni srca in ožilja
Umetna sladila se danes med potrošniki uveljavljajo kot privlačna alternativa dodanemu sladkorju, saj omogočajo reprodukcijo sladkega okusa z zmanjšano vsebnostjo kalorij iz prostega sladkorja. Nekatere klinične in predklinične raziskave so nakazale potencialno škodljive učinke umetnih sladil na razvoj bolezni srca in ožilja.
Komorbidnost: skovanka in naša realnost
Kakšni so ključni izzivi obravnave bolnikov s sočasnimi kroničnimi boleznimi? Kaj nam danes vrača optimizem pri reševanju morebitnih ovir? O obravnavi komorbidnosti v uvodniku decembrske številke pHARMONIA razmišlja prof. dr. Sebastjan Bevc, dr. med., predstojnik Oddelka za nefrologijo UKC Maribor.
Posebnosti v ukrepanju pri zdravljenju z ZINT
Kako naj ukrepa družinski zdravnik, ko ga bolnik obišče zaradi neželenih učinkov zdravljenja z zaviralci imunskih nadzornih točk (ZINT)? Bi lahko še kako izboljšali prehajanje informacij o zdravljenju do družinskih zdravnikov? Odgovarjata vodja Enote za internistično onkologijo Katja Mohorčič, dr. med., spec. pulmologije, in Urška Janžič, dr. med., spec. internistične onkologije, obe s Klinike Golnik.
Od diagnostike do terapije
Kako naj ukrepa specialist družinske medicine pri blagih in zmernih neželenih učinkih zdravljenja z ZINT? Predstavljamo ključne korake obvladovanja od diagnostike do terapije pri kožnih izpuščajih, driski in kolitisu ter pnevmonitisu. Preglednica je nastala v sodelovanju z Marijo Ivanović, dr. med., spec. internistične onkologije z UKC Maribor.
Nesklenjen krog komunikacije bremeni osebne zdravnike
Centralni register podatkov ne omogoča ažurnega in kontinuiranega sledenja bolnikov s strani njihovega osebnega zdravnika. Problematiko vrzeli v pretoku informacij med različnimi specialisti in zdravstvenimi ustanovami izpostavlja asist. Mateja Kokalj Kokot, dr. med., spec. družinske medicine iz Zdravstvenega doma Grosuplje. Ena od rešitev je aktivnejša vloga bolnikov.
Dolgi covid: simptomi, omikron in vpliv cepljenja
Ali poznamo vzroke dolgega covida? Kako se izražajo simptomi in kako obravnavati bolnika? Kakšen vpliv imata na dolgi covid cepljenje in omikron? Odgovarja prof. dr. Janez Tomažič, dr. med., specialist infektologije in interne medicine s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana.
Ob utemeljenem kliničnem sumu na srčno popuščanje ne čakamo
V ambulanti družinske medicine zdravljenje začnemo še pred prejetim izvidom UZ srca. Kdaj lahko postavimo utemeljen sum na srčno popuščanje, ki zadostuje za uvedbo zdravljenja? Katera dva cilja dosežemo, če smo s pravo terapijo pravočasni?
Pomembno je, da bolnikom omogočimo pravočasno zdravljenje
Bolniki s srčnim popuščanjem so z novimi skupinami zdravil v zadnjih letih napredovali bolj kot katerakoli druga skupina kroničnih bolnikov, ocenjuje Alenka Simonič, dr. med., spec. splošne medicine, ki ambulanto vodi v Ormožu. Hitre in enostavne poti do uvedbe teh zdravil pa sistem pogosto ne omogoča.
Pomen kliničnega farmacevta pri zdravljenju bolnikov s covidom-19
Kakšna je vloga kliničnega farmacevta pri medikamentoznem zdravljenju covida-19? Na kaj je treba biti pozoren in kakšen je pomen sodelovanja z zdravnikom, pojasnjuje doc. dr. Alenka Kovačič, mag. farm., spec., iz Splošne bolnišnice Murska Sobota.
Pasti in nujni ukrepi pri hereditarnem angioedemu
Kdaj govorimo o hereditarnem angioedemu (HAE)? Kakšni so simptomi in na kaj moramo biti pozorni pri oteklini? Kateri so nujni ukrepi pri bolnikih z znanim HAE? Odgovarja doc. dr. Mihaela Zidarn, dr. med., spec. pnevmologije in interne medicine s Klinike Golnik.
Personalizirana medicina
Že naši kolegi predantične in antične dobe so zapisali, da ne moremo iste bolezni pri vseh bolnikih pozdraviti na enak način. Zakaj potem šele več kot 2.500 let po tem govorimo o »personalizirani medicini«? Piše prof. dr. Tadej Battelino, dr. med., specialist pediatrije z UKC Ljubljana.
Medicina dokončnih odgovorov
Kako v slovenski klinični praksi živi personalizirana medicina? Kako najbolj tarčno zajamemo vse dejavnike, pomembne za razumevanje kompleksnosti pojava, kot je bolezen? Kdaj bodo potenciali precizne medicine in dokončni odgovori, ki jih prinaša, pripeljali do razbremenitve zdravstvenega sistema?
Bolniki ji obračajo hrbet
Hereditarni angioedem je redka življenje ogrožajoča bolezen, za katero so v zadnjih letih na voljo nove terapevtske možnosti. Še vedno ostaja izziv odkrivanje, poudarja asist. Gašper Markelj, dr. med., spec. pediatrije s Pediatrične klinike UKC Ljubljana. Doc. dr. Matija Rijavec, univ. dipl. mikr. s Klinike Golnik pa je spregovoril o procesu diagnostike in genetski analizi.
Veliko potencialnih interakcij, malo zanesljivih podatkov
Številni bolniki sočasno z zdravili uporabljajo pripravke za samozdravljenje (SZ). Snovi, ki so v različnih pripravkih za SZ, lahko pomembno vplivajo tudi na delovanje zdravil in v interakcijah z zdravili povzročajo neželene učinke.
Aktualna revija
